V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, dvajset kilometrov severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki so jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu sodobnih turističnih destinacij.
Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z blagim podnebjem je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje ginekoloških obolenj in neplodnosti. Danes je program širši in učinkovit tudi na področju zdravljenja poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenj ter športne medicine.
Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče, ki ponuja nastanitev v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu Park, primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni ritem. Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer priča še iz tistih časov vzidana napisna plošča, vsebuje srce toplic – termalni vrelec.
Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih programov, a radi aktivno preživljajo prosti čas. Na voljo so jim bazen, center dobrega počutja, Kneipov program, masažno-lepotni center … Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi kraji, ki so imeli svoj park. Ta je dragocen biser nenadomestljive naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z naravno svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična doživetja. Okoli leta 1820 je bila zasajena kostanjeva aleja, ki povezuje Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini dominira baročna cerkev Marije Vnebovzete.
Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno kolo …), kjer domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino. Posebne pozornosti je vredna več kot tristo let stara domačija Šumej v Brdcah nad Dobrno na Anini poti z ohranjeno prvotno zasnovo s črno kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino minljivosti časa.
Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč so v njej skladiščili led pivovarne Gutenek, danes pa je čudovit ambient za koncerte vokalnih skupin.
Na Dobrni je pet različno dolgih označenih kolesarskih poti različnih težavnostnih stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro razveseli oko, nahrani dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje. V to pa je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in tukajšnjih lokalnih turističnih ponudnikov.
Dobrna je v letošnji akciji TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna prejela priznanje za enega najlepše urejenih zdraviliških krajev v Sloveniji.
L. L.
