Dolina gradov

0
641

Ob obisku Šaleške doline in mesta Velenje imamo predvsem asociacije na premogovništvo in v zadnjih letih vedno bolj prepoznavne velenjske plaže ob Velenjskem jezeru. Premalo pa je poznano, da je imela nekoč ta dolina vzdevek dolina gradov, saj naj bi bila tu največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem. Po obronkih doline je na strateških legah razporejeno kar nekaj bolj ali manj ohranjenih gradov.

Med bolj prepoznavnimi sta zagotovo Velenjski in Šaleški grad.

VELENJSKI GRAD – Lepo urejen, še lepše osvetljen, stoji nad dolino in vabi na obisk in odkrivanje zakladov, ki jih skriva v svojih sobanah. Poleg raznovrstnih zbirk se na gradu vsako leto odvijajo različne kulturne prireditve.

Velenjski grad je eden bolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Njegovi začetki segajo v 13. stoletje. Skozi stoletja so grad dograjevali in pregrajevali, današnjo podobo renesančnega dvorca pa je dobil v 16. stoletju. Čeprav se je arhitekturna podoba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stoletja odstranili, v celoti ohranila, se od notranje opreme na žalost ni ohranilo skoraj nič.

Saleška gospoda na Velenjskem gradu. Fotografija: Arhiv TD Velenje

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški, ki so jim v 14. stoletju sledili njihovi sorodniki Ptujski, nato pa je grad pogosto menjaval lastnike. V času rodbine Wagnov je grad doživel največje prezidave, ki so mu dale današnji videz renesančnega gradu z rondelo. Spomin na grofe Wagne predstavlja zastava na grajskem dvorišču. Prezidave je zaključila družina Sauer. Omenimo lahko še družino de la Fontaine d’Harnoncourt-Unverzagt, nato rodbino Adamovich de Csepin. Karel I. Adamovich de Csepin, deželni poslanec, in njegova žena Bianca sta bila znana velenjska dobrotnika in po Bianci nosi ime domačinom dobro poznana Vila Bianca, kakor se danes imenuje graščina, zgrajena sredi 19. stoletja v današnjem starem Velenju. Rodbino predstavlja grb, vzidan v južno steno palacija na grajskem dvorišču. Leta 1918 je družina grad prodala svojim sorodnikom, italijanski plemiški družini Coronini-Cromberg iz Gorice, ki je bila zadnji lastnica gradu.

Šaleška gospoda na Velenjskem gradu, Fotografija: arhiv TD Velenje

Danes v njem domuje Muzej Velenje, ki obiskovalce navdušuje z raznovrstnimi zbirkami, med katerimi zagotovo izstopata afriška in zbirka o mastodontih. Pred gradom se lahko sprehodimo po prenovljenem grajskem parku.

Člani TD Velenje na Šaleškem gradu. Fotografija:

GRAD ŠALEK – Je edina grajska stavba na Slovenskem, po kateri je dobila ime celotna dolina. Velja za najstarejši grad v Šaleški dolini in je še danes, čeprav je razvalina že več kot dvesto let, eden njenih najpomembnejših arhitekturnih spomenikov.

Dejstvo, da je dolina dobila ime po gradu, je posebnost v slovenskem prostoru, tako kot je bil poseben tudi grad Šalek. V današnji razvalini se je od gradu ohranil le še stolp. Obrambni stolp ima izredno trikotno obliko, povsem unikatno v Sloveniji, pa tudi v evropskem prostoru je komaj dober ducat stolpov takšne oblike. Grad Šalek se je razvijal postopno, od prvotno pretežno vojaško zasnovane srednjeveške trdnjave v renesančno bivališče, pri čemer so vgrajevali različne izboljšave, vezane na nov življenjski slog (večja zastekljena okna, peči, kapela ipd.). S svojimi do 2,5 metra debelimi stenami in odlično strateško lego je omogočal nadzor nad Šaleško dolino.

Grad je bil zgrajen v prvi polovici 12. stoletja. Svobodni vitezi Šaleški so najverjetneje prišli s Koroške in še prej z Bavarske. V 13. stoletju je prvotno svobodno družino Šaleških zamenjala nova, tudi imenovana po gradu Šalek, vendar podrejena škofiji v Krki na Koroškem. Škofija je grad podelila grofom Vovbrškim, pozneje pa Žovneškim, za katere so ga upravljali ministeriali (Kienberški, Rifniški). Od leta 1428 je bil grad v lasti družine Sebriach, 1575. so ga dobili Raumschüssli, 1664. Teufenbachi, nato Gabelkhoveni, ki so ga združili s svojo posestjo gradu Turn v Škalah okoli leta 1739. Po požaru leta 1770 je bil grad opuščen, lastniki so se hitro menjavali, stavba se je spreminjala v ruševino, spremenilo se je gospodarjenje s krajino. V sedemdesetih letih 20. stoletja so se začele aktivnosti za obnovo gradu, leta 1977 so dokončali cestni predor pod gradom. Leta 1983 je bila ruševina zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1990 pa so se začele arheološke raziskave in sanacijska dela.

Šaleški grad, Fotografija: Arhiv TD Velenje

Ogled Šaleškega gradu je mogoč po predhodni najavi ali ob lokalnih dogodkih in prireditvah, ki potekajo na ali pod gradom.

Grad Šalek ima kar nekaj spominkov. Med zadnjimi je novost šaleška pivska čaša  ̶  replika pivske čaše iz žgane gline, ki so jo našli ob arheoloških izkopavanjih na gradu Šalek in izvira iz 15. stoletja. Izdelana je bila s pomočjo vretena na nožni pogon, na njej pa najdemo štiri tipe pečatnega okrasja. Z nakupom spominka posameznik prispeva k ohranjanju gradu Šalek, saj je en evro od vsakega nakupa namenjen njegovi obnovi in vzdrževanju. Spominek izdeluje Lončarstvo Bahor, kupiti pa ga je mogoče v Muzeju Velenje, na Zavodu za turizem Šaleške doline, pri Turističnem društvu Šalek ali Lončarstvu Bahor.

Oba gradova imata tudi svoj načrt upravljanja s kulturno dediščino, pri turistični ponudbi pa so poleg Muzeja Velenje in Mestne občine Velenje nepogrešljivi prav člani lokalnih turističnih društev.

Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje: »Z različnimi animiranimi vsebinami obogaten obisk gradov danes velja za pogosto prakso in ob posebnih priložnostih ga obiskovalci celo pričakujejo. V Muzeju Velenje, ki ima sedež na Velenjskem gradu in skrbi tudi za ruševine gradu Šalek, se tega zavedamo in smo veseli, da pri ponujanju tovrstnih vsebin dobro sodelujemo z lokalnimi društvi – Turističnim društvom Velenje in Turističnim društvom Šalek. Člani društev s kostumiranimi animacijami (starinski plesi, igre, mečevanje, fotografiranje s kostumirano gospodo …) popestrijo različne prireditve, obiske skupin in nastopajo kot del poletnih doživetij (Degustacije lokalnih zgodb). Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali, skupaj iskali različne priložnosti za razvijanje idej, pri katerih bomo muzealci nudili društvom strokovno podporo in posledično na raznovrstnih prireditvah in dogodkih razveseljevali obiskovalce.«

Breda Kolar, predsednica Turističnega društva Šalek: »Vsako leto v času poletne muzejske noči se naša plesna skupina odpravi na Velenjski grad, kjer se obiskovalcem predstavimo s svojimi historičnimi plesi in všečnimi kostumi. Čas zavrtimo 600 let v preteklost. Šaleška gospoda je plesna skupina, ki deluje približno slabih pet let. Negujemo spomin na grajsko gospodo, ki je v davnini prebivala na nam ljubem Šaleškem gradu. Šaleški grad je prav poseben grad, ki ga zlepa ne najdeš daleč naokoli. In še dlje kot daleč naokoli. Ni mu enakega v vsej Sloveniji in še prek njenih meja. Tako poseben je zaradi ohranjenega trikotnega stolpa, kateremu, tako pravi legenda, turške krogle niso mogle do živega. Poseben in nam ljub je Šaleški grad tudi zato, ker je bil nekoč tako mogočen, da se je po njem poimenovala vsa dolina. Tudi to je posebnost, ki je ne najdeš daleč naokoli. Legenda tudi pravi, da je šaleška grajska gospoda tako rada rajala in se zabavala, da ni opazila, ko je ob neki takšni priložnosti, v grad udarila strela in je zgorel. Veliko legend in pripovedk je povezanih z našim Šaleškim gradom. Kar preveč, da bi jih v tako kratkem zapisu vse opisali. Zato pa vas vabimo, da se kdaj oglasite pri nas in bomo skupaj odkrivali njegove skrivnosti. Vabljeni na potovanje v preteklost!«

Besedilo: Marija Brložnik, TD Velenje

 

Prejšen članekGrad, ki je dobil ime po sodnem in tržnem dnevu
Naslednji članekSrečanje oglarjev Slovenije

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here