Uvodnik: Stoji, stoji en beli grad

0
153

Živim v Ljubljani, tik pod Ljubljanskim gradom, krono nad mestom, ki že več kot pol stoletij soustvarja veduto slovenske prestolnice. Na to mogočno trdnjavo imam prečudovit pogled kar iz svoje kuhinjske mize, zato se v ta nemi spomenik preteklosti čisto spontano zazrem skorajda vsak dan. Še več veselja z njim ima moja hči, sploh kadar je osvetljen z različnimi barvami. Radi se odpravimo tudi na grajski grič, predvsem zaradi rekreacije, čeprav je ta najbolj obiskana turistična točka v slovenski prestolnici tudi prostor kulturnih in gastronomskih doživetij.

Ljubljanski Župan Ivan Hribar je Ljubljanski grad odkupil že leta 1905, saj je v njem videl perspektivo za kulturno dogajanje v prihodnosti. In ni se motil. Prav Hribar ima ogromne zasluge za ustanovitev Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem leta 1905, ki je predhodnica Turistične zveze Slovenije.

Ljubljanski grad, Fotografija: Arhiv JG

Po zaslugi Hribarja in njegovih naslednikov lahko mirne duše rečemo, da ima Turistična zveza Slovenije s svojimi društvi ogromno zaslug za ohranjanje in oživljanje grajske dediščine na Slovenskem. Po zaslugi občine Podčetrtek z županom Petrom Misjo na čelu, ki je tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije, se je začela obnova gradu Podčetrtek, v Žužemberškem gradu vodene oglede organizira Turistično društvo Suha krajina s svojimi turističnimi vodniki, Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska in Turistično društvo Postojna so poskrbeli, da so se ob slikovitem Predjamskem gradu zvrstile številne in kakovostne prireditve, ki so bogatile turistično ponudbo gradu ter razveseljevale številne turiste in domače obiskovalce. Grad Sevnica je simbol Sevnice in turizma na sevniškem, zato ne preseneča, da se je njegova podoba znašla tudi v grbu Turistične zveze občine Sevnica.

Grad Bistra, Fotografija: Jošt Gantar

V tokratni številki Lipovega lista vam predstavljamo številne slovenske gradove, ki predstavljajo tudi osrednja prizorišča dogajanja v številnih povestih in romanih naših pisateljev.

Polona Frelih, urednica, Fotografija: Barbara Jakše Jeršič

Uvajamo tudi novo rubriko Zdravilni turizem, kar je čisto svež turistični trend, ki ga turistični strokovnjaki utemeljujejo z epidemijo covida, ki ni prizadela samo gospodarstva in fizičnega zdravja ljudi, pač pa je negativno vplivala tudi na psihično in duševno zdravje posameznikov. Seznanjali vas bomo z vsem, kar Slovenija ponuja na področju zdravja in dobrega počutja, pa najsi gre za klimatsko terapijo v gozdu, v gorah ali ob morju, zdravilišča, apiterapijo, zeliščarstvo, gastronomijo…Ker v prihodnosti želimo zdravo Slovenijo, bo zdravilni turizem tudi rdeča nit natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022, vodi in zdravilnemu turizmu pa se bodo posvetili tudi udeleženci naših mladinskih programov: Več znanja za več turizma in turizmu pomaga lastna glava.

»Zame osebno je zdravilni turizem integracija zdravilnih vplivov naravnega okolja, terapije s strani uradno medicinskega osebja ter celostnega pristopa, za kar je ključno primerno motivirano in izobraženo osebje,« je v uvodu v rubriko povedala doktorica medicinske antropologije Katerina Vidner Ferkov, ki se posveča lepoti – notranji in zunanji – in je zaprisežena zagovornica komplementarne medicine.

V Lipovem listu tudi o tem, kako nova v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije Ilona Stermecki vidi vključevanje TZS-ja in naših turističnih društev v uspešno zgodbo slovenskega turizma. Ledino zanj so orala prav turistična društva, ki so se nekoč imenovala olepševalna. Prvo so leta 1871 ustanovili v Celju, mestecu, ki je v monarhiji slovelo kot biser na Savinji.

Razstava ob 150. obletnici je v celjskem Muzeju novejše zgodovine na ogled do konca februarja, pri njej pa je sodelovali tudi Turistično in kulturno društvo Celje. Ob častitljivi obletnici jim izrekamo čestitke, da so še vedno aktivni!

Polona Frelih, urednica

Naročila Lipovega lista: info@turisticna-zveza.si

PUSTI SPOROČILO