Energijske točke in svetišča naših prednikov

0
1

Ljudje že od nekdaj iščemo rešitve za svoje težave, bolezni in slabo počutje v naravi. Naši predniki so tako poznali mesta, na katerega so hodili, da bi se sprostili, okrepili ter prosili naravne sile za pomoč. Danes pravimo, da se na njih napolnimo s pozitivno energijo.

Cerkev sv. Ivana v Šebreljah velja za eno najmočnejših energijskih točk v Sloveniji.

V Posočju velja za avtoriteto odkrivanja energijskih točk v naravi, zdravilnih izvirov in megalitskih struktur Jože Munih, ki se že več kot 40 let se ukvarja z radiestezijo in je pogosto spremljal tudi pokojnega Pavla Medveščka Klančarja, ki je raziskoval staroverstvo na istem področju. »V naravi najdemo ostanke svetih krajev naših prednikov, samo videti jih je treba. Več jih je na odmaknjenih področjih, npr. na Banjški planoti in v Breginjskem kotu. Sledi prednikov v naših krajih lahko sicer potrdimo že za 60.000 let nazaj, saj so v Divjih babah našli neandertalsko piščal,« pove. Šebrelje, kraj nad jamo, v kateri so našli omenjeno piščal, je eno od izredno močnih energijskih točk, o čemer sem se prepričala tudi sama. Zadnja leta sicer zaradi odpora domačinov do obiskovalcev tam ne najdemo več Munihovega izmerjenega in označenega park energijskih točk ob tamkajšnji cerkvi sv. Ivana, a če se postavimo pred prag ali oltar cerkve, lahko še vedno začutimo močan energijski pretok.

Drugi tak primer je solčavska Fidova jama, imenovana po puščavniku, ki je pred približno 100 leti 20 let živel v njej, se energijsko dvignil ter počel marsikaj nenavadnega.

Radiestezisti sicer pravijo, da posebne energijske točke najdemo povsod v naravi in sami začutimo, katere nam ugajajo, na katerih pa se ne počutimo dobro – te niso slabe, samo ne ugajajo nam, zato raje poiščemo dobre. Zelo pogosto najdemo močna energijska mesta na mestih starodavnih svetišč, samostanov in cerkva. Pri tem izstopa Žička kartuzija, v kateri so kartuzijani živeli v miru in meditaciji. Imeli so urejeno hišno lekarno, gojili zdravilne rastline in izdelovali zdravila. Od leta 1185 se omenja delovanje hospitala, pozneje so ustanovili še eno najstarejših evropskih lekarn, ki je delovala do razpustitve samostana. Vse območje deluje pomirjujoče in sproščujoče in tudi tu je Munih označil energijske točke – tako kot tudi v Mostu na Soči. Po mojih izkušnjah blagodejno energijo posebno močno začutimo na pragu kapele sredi kompleksa.

V Kobaridu so rekonstruirali staroversko obredno mesto.

Znan je tudi krnski kamniti krog, na območju planin Kuhinja in Leskovca, ki so ga odkrili leta 2008. »Energijske kroge so ljudje postavljali v obdobju pred od 5000 do 10.000 leti. Naš prostor je bil takrat dobro poseljen. Čas postavitve smo datirali z metodo korozije, ki pokaže, koliko časa je kamen stal na istem mestu in ga je zemlja razjedala od spodaj. Na lokaciji naselbine smo našli kremenove okruške od izdelovanja kamnitega orodja, ki so ga morali tja prinesti, saj ga tam ni,« pravi Munih ter doda, da je posebno mesto tudi v Tolminu – Kozlov rob, delo narave, ki mu pravijo Tolminski grad, na vrhu katerega je izmerjena močna energija. Podobno, pravijo, deluje Sovič, razgledni mestni grič nad Postojno, visok približno 635 metrov, na vrhu katerega so ostanki gradu Starega gradu.

Prav tako velja obiskati Tonocov grad nad Kobaridom, močno čistilno točko negativnih energij, kjer so bile najstarejše cerkve v Sloveniji, zgrajene sto let po tem, ko je Rim sprejel krščanstvo za uradno vero – v 2., 3. stoletju, ter Velikanove skale pri sv. Volarju, kjer sem tudi sama začutila energijski pretok.

Staroverci oz. naravoverci so verjeli, da tudi mogočna drevesa vplivajo na človeka, njegovo počutje in zdravje. Tak primer, ki spodbudno deluje na nas, je gotovo Napoleonov hrast pri Gropadi. Stoji na razpotju treh poti, star naj bil več kot 300 let. Drevesa, ki rastejo na tektonskih prelomnicah, kar jih še bolj povezuje s silami Zemlje, naj bi imela namreč dodatno moč. Če smo nekaj časa pri njem, se bomo počutili bolje – ne potrebujemo drugega, kot da vstopimo v to polje. Enako deluje Ruščeva dolinca pri Lokvi z naravnim oltarjem, kjer je bilo nekoč preročišče.

Zelo slikovito mesto, ki prepriča predvsem s svojo naravno lepoto, je prav tako na mestu, kjer so imeli staroverci obredno mesto, povezano s prošnjami za rodovitnost in dobro letino – spodmol Triglavca. Leži pri Divači, približno 1,4 kilometra jugozahodno od naselja. Do njega vodi pot z vzhodne strani udornice Risnik oz. od parkirišča pri Divaški jami; hoja v eno smer traja približno 15 minut. V njej moški princip ponazarja kapnik, ki visi s stropa – Devač, ženski princip pa stalagmit oz. obredni kamen s ponvico vode – Devača. Njuno simbolno združevanje oziroma ‘jarjenje’ je predstavljalo rodovitnost narave, žita in ljudi.

Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev.

Da so spodmoli lahko močna energijska mesta, sem se sama nazadnje prepričala v Betalovem spodmolu, paleolitskem jamskem najdišču z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev, ki leži tik nad cesto Postojna–Bukovje, okrog 2 km severozahodno od Postojne.

Med bolj znane kraje, ki jih ljudje obiskujejo zaradi njihove spodbudne energije, so sicer še Bukovniško jezero pri Dobrovniku – ob kapeli svetega Vida, Vidovem izviru in v okoliškem gozdu je urejen Park naravnih energij z označenimi točkami in klopmi –, Zdravilni gaj Tunjice pri Kamniku – obisk je organiziran in plačljiv, Pokljuka in planina Uskovnica – energijske točke so predstavljene na poti med Rudnim poljem in Uskovnico, predvsem na območju Praprotnice ter v bližini kapele na Uskovnici, Energijska pot Bolfenk na Mariborskem Pohorju – v bližini zgornje postaje pohorske vzpenjače vodi pot skozi gozd do sedmih označenih točk, ki so simbolno povezane s telesnimi energijskimi središči oz. čakrami, Trbojsko jezero med Kranjem in Medvodami, energijski park Salinera v Strunjanu, Strunjanski križ in Vidin gaj – kamniti križ stoji na robu klifa nad Mesečevim zalivom, območje je povezano z romarskim izročilom, Vidin gaj pa s simboliko petih naravnih elementov. Poleg tega radiestezisti in sodobni staroverci opisujejo kot energijsko točko tudi Krkavški oz. Krkavčanski kamen, starodavni kamniti monolit pri Krkavčah v slovenski Istri.

Že menihi so zasnovali zeliščni vrt pri samostanu v Žicah.

Med lokacijami, ki se pojavljajo v vodnikih in zapisih o energijskih krajih, so še Uršlja gora, Županje Njive pri Kamniku, Biopark Vrbje pri Žalcu, območje Hošnice, grad Vurberk, Babja jama nad Sočo, Grofova voda pri Tolminu, izvir Rečica pri Kropi in Norička oz. Negovska slatina. Pri teh krajih so trditve praviloma vezane na radiestezijske meritve, osebna pričevanja, legende ali ljudsko izročilo.

Besedilo in fotografije: Mateja Blažič Zemljič

Naslovna fotografija prikazuje kartuzijo Žice, kjer je posebna energija.

 

Prejšen članek»Pravo zdravje se začne z vrnitvijo k preprostim stvarem«

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here