Grad, s katerega pogled sega daleč naokrog, stoji na Premu, idilični brkinski vasici, ki se razprostira nad reko Reko. Na eni strani vasi se bohoti cerkev Sv. Helene, v neposredni bližini je urejena spominska soba Dragotina Ketteja. Na drugi strani vasi pa že od 12. stoletja kraljuje grad Prem. Grad so si v zgodovini lastile različne družine, ki so znale prepoznati impozantnost gradu in dobre cestne povezave v neposredni bližini. Grad je nastal ob srednjeveški cesti, ki je čez Čičarijo in Brkine povezovala dolini Pivke in Reke z notranjostjo Istre.
Grofje Devinski so bili tisti, ki so dali grad pozidati in se tudi zapisali kot njegovi prvi lastniki, premski grad je bil tako prvič omenjen leta 1213.
Po izumrtju slednjih so se na gradu zvrstile še druge družine, med drugimi tudi gospodje iz švabskega Walseeja, Habsburžani in grofje Porcia. V lasti družine Porcia je Prem ostal vse do leta 1906, ko so posest razprodali na dražbi. Nepremičnine, pripadajoče fidejkomisu Prem–Senožeče, je od obubožanega kneza Ludvika Porcie kupil kurat in poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi. Po njegovi smrti je premski grad podedovala njegova nečakinja Ana Biščak.
Med prvo svetovno vojno dvorec tako kot številne druge stavbe v zaledju soške fronte uporabili za logistično oskrbo. Po vojni so grad kupila dva posestnika in ga želela uporabiti za gradbeni material. Temu se je uprl lokalni organist in omenjena gospoda prepričal, da sta grad prodala. V tridesetih letih 20. stoletja je grad kupil tržaški zdravnik Bruno Zuccolin, ki ga je dal urediti in opremiti po svojih načrtih. Tudi danes je grad urejen v slogu družine Zuccolin. V njegovi lasti je bil do nacionalizacije po drugi svetovni vojni, ko je pripadel občini Ilirska Bistrica.
Poleg čudovite zunanjosti in okolice, ki nam jo daje grajsko poslopje, je urejena tudi grajska notranjost. V viteški dvorani je delček orožarske razstave, ki je bila del Zuccolinijeve zapuščine. Pot nas vodi do grajske kapele, posvečene Sv. Marjeti, pred njo pa je tudi zanimiva poslikava Maria Lannesa, na kateri je upodobljen Sveti Krištof, zavetnik popotnikov in prevoznikov.
V zgornjem nadstropju je slavnostna dvorana, ki je nastala z združitvijo dveh prostorov okoli leta 1930. Na vzhodni steni dvorane je velik kamin, na kateri je grb družine Zuccolin. Poslikave v dvorani je leta 1932 izvršil tržaški slikar Mario Lannes in so danes pomembne predvsem kot odsev okusa in duhovne ravni predvojnih lastnikov gradu in dokument časa, v katerem so nastale. V spodnjem nadstropju so upodobljeni štiri letni časi, ki so v nadstropnem delu podkrepljeni z upodobitvijo dvanajstih zodiakalnih znamenj.
Grad je tudi prostor stalne razstave umetniških del akademskega slikarja Dušana Premrla, poleg tega pa je na njem tudi stalna razstava Pokrajinskega muzeja Koper. V muzejski sobi sledi temeljit prikaz stavbnega razvoja premskega gradu skozi stoletja, vse od njegove prve omembe do zadnjih arhitekturnih sprememb. Razstavo v dvorani bogati opis vseh gradov in dvorcev, ki zaokrožajo širši prostor Brkinov.
Na razstavi so predstavljena tudi gradišča z območja občine Ilirske Bistrice. Tu se kaže pomembnost naših krajev ob stiku zahodne in vzhodne civilizacije. V večini primerov so gradišča utrjena višinska naselja, ustanovljena za bivalne, gospodarske in obredne namene.
Bogate zbirke v notranjosti gradu in grajske sobane ter zunanjost, ki skriva marsikatero skrivnost, vas vabijo po obisku tega srednjeveškega gradu, ki je hkrati odlična izhodiščna točka za raziskovanje Brkinov in kulturno-naravne dediščine občine Ilirska Bistrica. Grad je na ogled od aprila do novembra, vse dodatne informacije pa dobite v TIC Ilirska Bistrica, info@tic-ilbistrica.si ali https://www.visitilirskabistrica.si/sl.
Besedilo: Mateja Kakež, PMK Enota II. Ilirska Bistrica
