Tokrat je Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS) vstopil v svet vinogradov, neokrnjene narave, legend in termalne vode – v občino Šmarješke Toplice.
To je ena od mlajših občin, ki je na samostojno pot stopila šele leta 2007, a se kaže kot urejen turistični kraj s kakovostno turistično ponudbo. Čeprav je najbolj – in daleč naokrog – znana po zdraviliškem turizmu s tamkajšnjimi termami, je v kraju in okolici kaj videti, doživeti in okusiti.
»V prihodnjih mesecih načrtujemo uresničitev več projektov s področja razvoja turizma in inovativne turistične ponudbe za dnevne obiskovalce. Med drugim urejamo vaško jedro v Šmarjeti, kjer bodo obiskovalci prepoznali dolenjskega posebneža – cviček na več točilnih mestih, se seznanili z vinogradništvom, kletarstvom in kulinariko. Oblikujemo tudi mrežo lokalnih ponudnikov kulinaričnih dobrot, značilnih za naše področje. Kjer je bilo nekoč posestvo gradu Klevež ob Kleveški Toplici, bomo uredili dostop do naravnega izvira termalne vode …,« našteva župan Marjan Hribar.
V času obiska RTD TZS je bil kraj čist in urejen, prav tako okolica. »Pozna se, da so že zgodaj začeli spomladansko čiščenje in urejanje,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS. Prav tako so bile urejene – in tudi že dobro obiskane – pohodne poti za nordijsko hojo. Imajo jih kar dvanajst, izhodišče vseh so Terme Šmarješke Toplice. »Zelo pohvalno je, da so prehodne v vseh letnih časih! In znano je, da je nordijska hoja ena najbolj učinkovitih in varnih oblik rekreacije,« poudarja Karel Vernik.
Duša Podbevšek – Bedrač
Škratova luknja
»Pred davnimi časi so v rovu pod Belo cerkvijo živeli majhni prijazni škrati, ki so pomagali domačinom pri številnih opravilih, bili so njihovi pravi prijatelji. Pa se je v vas naselil pohlepen mladenič, ki škratov ni maral in jih je preganjal. Domačini so ničvrednega mladeniča izgnali iz vasi; najstarejši škrat pa se je odločil, da bo domačinom še vedno pomagal. A se jim nikoli ni prikazal pri belem dnevu. Menda še danes biva v rovu, ki se imenuje Škratova luknja,« pripoveduje domačinka Marjana.