Kranj, prestolnica slovenskih Alp in gorenjska metropola. Nekoč najpomembnejše mesto na območju zdajšnje Slovenije. Mesto, ki diha z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Mesto z enim najglobljih mestnih kanjonov v Evropi. Mesto s turistično zgodbo v – rovih. Mesto z eno najbolj pravilnih silhuet na svetu. Obenem pa mesto, ki še zdaleč ni uresničilo vseh potencialov, ki jih premore. A turizem je v vzponu: v zadnjih letih se število turistov in njihovih prenočitev v Kranju vztrajno in vidno povečuje. O turistični podobi Kranja, njegovem razvoju v turistično mesto in potencialih, ki jih premore zanj, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za turizem kulturo Kranj Tomažem Štefetom.
Glede na to, da se bliža konec leta – kako ste zadovoljni s turističnim obiskom v letošnjem letu?
Kranj je imel v zadnjih štirih, petih letih eno največjih rasti turizma v Sloveniji, pri čemer se je rast slovenskega turizma povečevala hitreje od svetovnega povprečja. V Kranju se je število turističnih prenočitev v tem času podvojilo: s približno 50.000 na leto na več kot 100.000; lani smo prvič presegli to številko. Pred nekaj leti je bila povprečna zasedenost turističnih ležišč v Kranju 12-odstotna, zdaj je 30- do 32-odstotna, kar je slovensko povprečje. Povprečna rast prenočitev (in prihodov) turistov je bila v zadnjih letih približno dvajsetodstotna. Doba bivanja se je podaljšala z 1,5 na 1,9 dneva.
Čemu predvsem pripisujete takšno rast?
Spletu različnih dejavnikov: gotovo rasti turizma po svetu in v Sloveniji; poudariti želim tudi odlično delo kranjskih hotelirjev, saj so sami vložili precej dela v promocijo in s tem spodbudili povečanje števila gostov. Naposled pa upam, da je k rasti prispevalo tudi dobro delo Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Občine Kranj. Na Zavodu smo se v zadnjih letih veliko ukvarjali z identiteto Kranja, postavili smo ključne stebre turistične ponudbe in občutno povečali promocijo destinacije.
Kakšna pa je turistična podoba Kranja z vidika obiska v tem letu: od kod prihajajo turisti, zakaj obiskujejo Kranj, kaj počnejo …?
Uradni podatki o strukturi gostov so razmeroma skopi, saj nam povedo predvsem to, od kod prihajajo. Nič pa nam ne povedo o življenjskem slogu obiskovalcev, o tem, zakaj prihajajo v Kranj, kaj počnejo … Takšne podatke lahko zbiramo le na podlagi pogovorov s turističnimi ponudniki. Če se omejim na uradne podatke, so med tujimi turisti po številu prihodov in prenočitev na prvem mestu skupine iz Južne Koreje. Ti večinoma v Kranju le prespijo, v starem jedru jih je opaziti poredkoma, bolj kot ne le, ko se fotografirajo, ne zahajajo pa v kavarne, restavracije, na oglede zanimivosti. So prehodni gostje, tu se ustavijo na potovanju po Sloveniji oziroma Evropi. Sicer so v Sloveniji, tudi v Kranju, lani snemali priljubljeno južnokorejsko televizijsko nadaljevanko Črni vitez (Black Knight), letos pa so Slovenijo in Kranj obiskale južnokorejske zvezdnice, dekleta iz glasbene skupine Red Velvet. Tako da pripravljamo produkta za južnokorejske goste, ki bosta vezana na lokacije, kjer so snemali nadaljevalko oziroma ki so jih obiskale članice skupine. Na drugem mestu po številu prenočitev in prihodov so skupine iz Srbije – dijakov in študentov na strokovnih izletih, ter Madžarov in Poljakov, ki prihajajo pozimi smučat na Krvavec. Precej je poslovnih gostov, saj ima Kranj kot tretje največje slovensko mesto precej močnih podjetij, tudi v tuji lasti, v bližini je brniško letališče, zato tukaj prenočuje precej pilotov in drugega letališkega osebja … Zelo močan je tudi segment športnega turizma, saj ima Kranj odlično športno infrastrukturo.
Kaj pa klasični turisti, ki prihajajo na počitnice, izlete, na oddih?
Takšnih bi si želeli občutno več. Med zdajšnjimi prevladujejo turisti, ki v Kranju prespijo zaradi bližine letališča, takšni, ki ga obiščejo za konec tedna ali so nastanjeni v Kranju in od tod raziskujejo Slovenijo. Kar nekaj je tudi dnevnih gostov, ki so nastanjeni večinoma v Ljubljani ali na Bledu in obiščejo Kranj za nekaj ur. Najbolj »vidni« so seveda gostje, ki pridejo v skupinah, pri čemer smo letos opazili zanimiv trend: število turističnih vodenj po mestu se je podvojilo, število obiskovalcev na njih pa prepolovilo. Imeli smo torej veliko več skupin z manj udeleženci. Upam, da je to znak, da prehajamo iz destinacije za masovni turizem v destinacijo za individualne obiskovalce.
Kranj poudarjate kot prestolnico slovenskih Alp in središče Gorenjske; kot mesto v osrčju narave; kot Prešernovo mesto; kot središče športnih priprav. Pa se najprej zadrživa pri Alpah: »Kranj je edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav, Stol ter Grintavec,« poudarjate na Zavodu.
Kranj je prestolnica Gorenjske in slovenskih Alp. Naj bom malce kritičen: ne vem, kaj je počel zadnjih dvajset let, da je med ljudmi izgubil status gorenjske metropole. Prestolnica slovenskih Alp? Ko smo se ukvarjali z identiteto Kranja, je bilo veliko dvomov, ali se lahko identificiramo s tem. A zakaj priti v Kranj? Ker lahko od tod skočiš na Bled, v Bohinj, smučaš v Kranjski Gori ali na Krvavcu, lahko kolesariš, hodiš v hribe (kolesarjenje in pohodništvo sta za Kranj zelo pomembna produkta), obenem pa si v mestu – sredi zgodovine in kulture. In Kranj je zelo »alpski«: med večjimi slovenskimi mesti ima najbolj alpski značaj, alpsko silhueto mesta, razgled na Alpe in značilno alpsko podnebje. »Prestolnica slovenskih Alp« je tudi hiter odgovor na vprašanje (tujega) turista, zakaj priti v Kranj. Je dobra iztočnica za daljši opis, kaj lahko v mestu počne. Poleg tega pa je dober motiv za nadaljnji razvoj kranjske turistične ponudbe. Je preprost odgovor na vprašanje, kaj naj trgovci ponujajo v Kranju: to, kar bi turist pričakoval, da lahko kupi v trgovinah središča slovenskih Alp.
A Kranj je vendarle »Prešernovo mesto«?
France Prešeren je v tujini premalo promoviran. Opažam, da je zakoreninjeno prepričanje, da je Prešeren zaradi pisanja v slovenskem jeziku zanimiv samo za Slovence, ne pa tudi za tujce. Po mojem mnenju je skrajni čas, da opustimo takšno razmišljanje. Ko potujem po svetu, me vselej zanimajo največji pesniki, pisatelji, slikarji, režiserji … držav, ki jih obiskujem. Prešeren je eno največjih slovenskih imen, zato ga tuji turisti ne bi smeli spregledati. V Kranju smo zelo ponosni nanj, Kranjčani čutimo, da je Kranj Prešernovo mesto in varuh njegove dediščine. V mestu je Prešernova hiša, kjer je pesnik živel ob koncu svojega življenja in v kateri je še ohranjeno originalno pohištvo iz tistega časa. Pokopan je v Prešernovem gaju, spominskem parku, kjer je tudi njegov spomenik. Pred Prešernovim gledališčem (ki je eno najboljših slovenskih gledališč) je največji spomenik Prešernu na svetu. V mestu je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, ki hrani in razstavlja njihova dela; v njej je torej na ogled najboljše iz sodobne slovenske likovne umetnosti. V mestni knjižnici, eni najlepših knjižnic v Sloveniji, edini hranijo zbirko vsega, kar je pesnik izdal in kar je bilo napisanega o njem. S Prešernom je povezan eden najodmevnejših dogodkov v Kranju: Prešernov smenj, ki je 8. februarja, na kulturni dan, in ki ga v povprečju obišče tudi do 30.000 ljudi, iz Kranja, od drugod iz Slovenije, v zadnjih letih pa tudi iz tujine. Na njem prebivalci Kranja recitirajo Prešernovo poezijo, se mu poklonijo na njegovem grobu, odenejo se v oblačila iz Prešernovega časa. Zvečer imamo pogovor z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci – medtem ko je v Cankarjevem domu večer pred tem po navadi prava drama, je tukaj eno samo veselje (nasmeh). Svetlobno okrasje Prešernega decembra so tudi verzi iz Prešernovih pesmi.
Ponujate tudi kakšen turistični produkt, tematsko doživetje, vezano na Franceta Prešerna?
V Kranju je prisotno izjemno spoštovanje do Prešerna in kulturne dediščine na splošno. Bile so pobude, da bi se Prešerna bolj populariziralo, a so bile zavrnjene kot premalo strokovne. Je pa Prešeren, na primer, ena od figur na ogledih obogatene resničnosti (augmented reality ali AR; tehnologija, ki s pomočjo pametnih naprav nadgradi sliko resničnega sveta – s pomočjo aplikacije AR Kranj lahko obiskovalci doživijo interakcijo med resničnim in digitalnim svetom, s poudarkom na kranjskih znamenitostih, op. p.); pokaže se v 3-D obliki, pove o svoji hiši …, imamo tudi tematski ogled Kranja »Po Prešernovi poti«. Na pomislek, v kolikšni meri lahko populariziramo Prešerna, bi odgovoril: popularizacija da, a z veliko dozo previdnosti in strokovnosti.
Katere pa so še druge ključne kulturno-zgodovinske zanimivosti mesta?
Prepričan sem, da bi staro mestno jedro, ki je bilo pred časom obnovljeno, zlahka »zaposlilo« turista za podaljšan konec tedna. Ima lep Glavni trg, čedalje več zanimivih butičnih trgovinic in ateljejev, kavarn … Tukaj je sedež Gorenjskega muzeja, ki ima v mestu tri stavbe: Prešernovo hišo, v Mestni hiši ima zanimivo etnološko zbirko, v kateri je najti več »sladkorčkov«, kot je, denimo, instalacija, ki prikazuje, kako hudič brusi babi jezik – značilen slovenski motiv, pogost na panjskih končnicah; na gradu Khislstein, kjer je središče muzeja, je razstava Prelepa Gorenjska, zgodba o tukajšnji pokrajini in ljudeh, na gradu pa je na ogled tudi izjemna najdba: poznoantična oklepa, redki ohranjeni najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov na območju zdajšnje Slovenije. Redko kdo tudi ve, da ima Kranj več kot šest tisoč let neprekinjene zgodovine, s čimer je eno najstarejših slovenskih mest. Zelo zanimiva je kostnica pri cerkvi sv. Kancijana z ostanki največjega slovanskega grobišča v Sloveniji. Cerkev (eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem in zgled številnim pozneje zgrajenim cerkvam, op. p.) je sicer osrednja dominanta Kranja. Med osrednjimi zanimivostmi mesta je kanjon Kokre, ki je drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi, takoj za luksemburškim. Prijeten je za sprehode, ima pa še izjemen potencial za nadaljnji razvoj. Pa seveda obnovljeni rovi pod starim Kranjem, ki so bili v drugi svetovni vojni zaklonišče; v njih je mogoče tudi doživeti simulacijo bombnega napada, sicer pa v njih prirejamo različne dogodke. Po ocenah turistov so naša največja turistična privlačnost. Omenil sem že Galerijo Prešernovih nagrajencev, knjižnico, Prešernov gaj, kjer sta pokopana še dva vélika moža: pesnik Simon Jenko (v Kranju je tudi hiša, v kateri je ob koncu življenja prebival; o tem še ustvarjamo turistično zgodbo) in Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj ene od metod fotografije na steklo. Naj omenim še posebno zanimivost: Jamski laboratorij Tular, v katerem Gregor Aljančič, priznani kranjski biolog, nadaljuje tradicijo svojega očeta in raziskuje življenje človeške ribice. To bi lahko bila svetovna zanimivost – ob, seveda, omejenem obisku. Sicer pa je zanimivost starega Kranja, ki je umeščen na skali nad dvema rekama, Kokro in Savo, tudi njegova veduta: z razgledišča na Laborah je lepo vidno, da je zelo pravilno zgrajen, da ima eno najpravilnejših silhuet mesta na svetu. Cerkveni in drugi stolpi so v sozvočju in v proporcih z gorami v ozadju. Če se ozreva v okolico Kranja, pa naj poleg romarskega Sv. Jošta in Šmarjetne gore poudarim še zlasti hrib Jamnik s cerkvico, enega najpogosteje fotografiranih motivov v Sloveniji, in Posestvo Brdo, ki je pravzaprav destinacija v destinaciji, s poudarkom na kongresnem turizmu in državniških dogodkih, je pa tudi izjemno prijetno za sprehode, poleg tega ponuja že nekaj odličnih doživetij, kot sta kulinarična košarica dobrot in vožnja z električnim avtomobilom in kočijo.
Poudarili ste že pomembnost športnega turizma; tudi promovirate se kot »središče športnih priprav« …
Kranj ima izjemno dobro športno infrastrukturo: stadion z nogometnim igriščem, atletsko stezo, poletnim in pokritim olimpijskim bazenom (ima eno najboljših plavalnih infrastruktur v Sloveniji), več športnih dvoran – na Zlatem polju je vsako leto svetovni pokal v športnem plezanju, dvorana je na Planini, Brdo ima odlično infrastrukturo za nogometne treninge, tukaj je smučarska skakalnica, veliko je športnih klubov. V Kranju je vse leto precej različnih tekem, kar pomeni precej gostov iz segmenta športnega turizma. Letos smo, na primer, v Kranju gostili t. i. Masters, svetovno veteransko prvenstvo v plavanju in vaterpolu, na katerem se je zbralo okrog šest tisoč udeležencev. V Kranj tradicionalno prihaja na priprave srbska reprezentanca v vaterpolu, ki je aktualna olimpijska prvakinja.
Čedalje bolj promovirate tudi kulinariko?
V ospredju kranjske kulinarike je seveda zgodba o kranjski klobasi. Ko je cesar Franc Jožef potoval skozi našo deželo, se je ustavil v skromnem gostišču v Kranju. V njem so se prestrašili tako imenitnega obiska in se opravičili: »Nič posebnega nimamo ponuditi cesarju!« A on je dejal: »Ponudite mi to, kar imate.« In postregli so mu z navadno klobaso. A on je dejal: »To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa! Bodite ponosni nanjo!« In v Kranju je družina Arvaj, ki izdeluje najboljše kranjske klobase v Sloveniji. Kranjska klobasa je tudi del kulinaričnega Kranjskega tria, ki smo ga razvili: skupaj s kranjskimi štruklji, ki se pripravljajo na poseben način, in Kranjskim pivom. Želimo si, da bi imele vse kranjske gostilne (kar nekaj jih slovi po odlični hrani) v ponudbi Kranjski trio; za zdaj ga ima samo ena. Poleg tega je Kranj poznan po odličnih slaščicah; v mestu je nekaj kavarn, kjer pripravljajo izvrstne sladice. V okolici mesta je tudi ena najbolj znanih slovenskih gostiln, Krištof.
Koliko pa skrbite za živahno vzdušje v mestu s prireditvami in dogodki na splošno?
V Kranju se med letom zvrsti več večjih prireditev. Naj nanizam nekatere največje od začetka do konca leta: Prešernov smenj, pustni karneval, Teden slovenske drame, na katerega pridejo gledališke skupine z vsega sveta, spuščanje gregorčkov po Kokri na ta slovenski dan ljubezni, sprejem športnikov po sklepnih tekmah svetovnega pokala v Planici, Teden mladih s koncerti in drugimi aktivnostmi, Mesec ljubiteljske kulture, v katerem predstavijo svoje delo različne ljubiteljske skupine, od gledaliških do folklornih in drugih, poletni Kranfest, osrednji gorenjski festival kulture, športa in kulinarike, Jazz kamp, Festival športa, Festival likovne umetnosti, dogodki v Rovih pod Starim Kranjem, kot je denimo Vinska pot, in Prešerni december, ki sklene leto.
Kranj je na približno polovici poti med Ljubljano in Bledom, dvema najmočnejšima turističnima krajema v Sloveniji. To je njegova prednost, obenem pa tudi slabost, ker ga lahko zaradi tega marsikdo obide. Kako vam uspeva iz tega izvleči predvsem prednosti?
Mislim, da je to še zlasti potencial, ki pa nam ga še ni uspelo dovolj izkoristiti. V Ljubljani in na Bledu je izjemno veliko turistov, a le redki od njih obiščejo Kranj. Prizadevati si moramo, da bomo med tujimi turisti ustvarili percepcijo Kranja kot prestolnice Gorenjske in slovenskih Alp; da ga poudarimo kot mesto, ki je bilo nekoč najpomembnejše na območju zdajšnje Slovenije.
V ospredju promocije slovenskega turizma so petzvezdična doživetja; kakšne temelje za njihov razvoj premore Kranj?
Zelo dobre. Imamo že »kocke«, ki sem jih naštel; med njimi jih je kar nekaj, ki so že petzvezdična doživetja, kot je denimo Prešernov smenj. Lahko bi rekli, da imamo takšnih doživetij za cel koš, a obenem moramo biti realni: za celovita doživetja, večdnevna, smo šele na začetku poti.
Kaj pa si obetate pri razvoju Kranja v prihodnjih letih?
Imamo priložnost, da razvijemo Kranj v turistično mesto na podlagi trajnostnega razvoja. Veseli me, da ustvarjamo v mestu, kjer je razlika med zdajšnjim in optimalnim stanjem še velika. Če pogledamo število prenočitev, je še veliko prostora za rast – ocenjujem, da bi bilo še vedno v trajnostnih okvirih, če bi dosegli okoli pol milijona prenočitev na leto. Na ravni ponudbe pa upam, da bo v prihodnjih letih urejen kanjon Kokre, kar bo zelo velika naložba, v skladu s kulturnimi in naravovarstvenimi smernicami. Nadejam se ureditve plovnega režima na Savi, ki bi omogočil začetek vodnih aktivnosti na reki. Potrebne bi bile naložbe v športno infrastrukturo, saj je na tem področju povpraševanje že večje od ponudbe. In želim si, da bi se v starem jedru odprlo nekaj manjših butičnih nastanitev, da bi turisti bolj soustvarjali vzdušje v njem, in navsezadnje prinesli vanj tudi večjo kupno moč.
Mateja Gruden
