Med ptice, po najlepše razglede Cerkniškega polja

0
203

Najboljša tematska učna pot pri nas je Pot Drvošec – pot čudovitih razgledov, ki s svojimi tremi ptičjimi opazovalnicami ponuja edinstvene razglede na Cerkniško polje.

Z razglednega stolpa Otočec je mogoče ugledati celo vrsto različnih ptic. Fotografija: Eva Kobe

Ali veste, katero tematsko pot v naši državi je Turistična zveza Slovenije lani razglasila za najboljšo v državi? To je tematska učna Pot Drvošec – pot čudovitih razgledov, ki s svojimi tremi ptičjimi opazovalnicami ponuja edinstvene razglede na Cerkniško polje, ki je včasih povsem zalito z vodo, drugič pa je le polje. Na jezeru so doslej opazili več kot 270 različnih vrst ptic in po ocenah ornitologov, ki zahajajo v ta del Notranjskega parka, takšnih razgledov ni nikjer drugje v Sloveniji. In ker je največ posebnih vrst ptic mogoče opazovati med spomladansko selitvijo, najbolje aprila, je naš predlog za tokratni izlet kot na dlani …

Tematska pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto na Cerkniškem jezeru in se zaključi v Mlakavih dolinah, približno pol kilometra od mostu pred vasjo Otok. Večinoma teče skozi gozd in je z dolžino 3,7 kilometra (v eno smer) primerna za vsakogar. Kažipoti obiskovalce usmerjajo stran od zasebnih parcel in makadamske ceste Dolenje Jezero–Otok. Pot skozi neokrnjeno naravo, ki je primerna za vsakogar, popestrijo številne informacijske in didaktične točke, nad katerimi so še posebno navdušeni otroci (npr. plezalo ris, silhueta medveda in volka, luknjice v prehranjevalni verigi, skozi katere pokukajo in vidijo, kdo se v naravi prehranjuje s kom), najdragocenejši pa so zagotovo razgledi z opazovalnic Kuharca in Klejni vrh ter s skoraj desetmetrskega razglednega stolpa Otočec.

Kažipot na tematski poti Drvošec Fotografija: Tine Šubic

Kot pravi Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se z omenjenih treh opazovalnic na poti odpira čudovit razgled na jezero, kjer je veliko privlačnih in redkih vrst ptic. »S prostim očesom boste lahko opazovali vse vrste čapelj, galebe in ujede, razne vrste lunjev in orla belorepca. A opazovanja bodo imenitnejša, če boste opremljeni z daljnogledom ali teleskopom. Videli boste lahko več vrst rac in ponirkov, črne liske, ob selitvi tudi čigre, žerjave in rdečenoge postovke. Pa različne vrste trstnic, rumene pastirice, trstne strnade. Le čas si morate znati vzeti,« izpostavlja.

Domačinka Lili Mahne udeležence razveseli s prigrizki iz naravnih sestavin. Fotografija: Notranjski park

Kam vas bo popeljala ptica bobnarica?

Kot dodaja Eva Kobe, strokovna sodelavka za stike z javnostmi v Notranjskem regijskem parku, lahko obiskovalci največ posebnih vrst ptic opazujejo med spomladansko selitvijo, najbolje aprila. »Še posebno v deževnem vremenu, ko se vse selivke spustijo na jezero. Takrat naše opazovalnice ponujajo neverjetne prizore,« meni Eva Kobe. Sicer pa je zanimiva in poučna tematska pot označena s simbolom ptice bobnarice, ki ji lahko sledite na oznakah na stebričkih vzdolž celotne poti. Bobnarica je prav posebna ptica, ki jo je v vsej Sloveniji mogoče opaziti le na Cerkniškem jezeru, saj gnezdi le tu. Jo je pa, razen na oznakah za Pot Drvošec, skorajda nemogoče ugledati v živo. To je vrsta čaplje z dolgim zašiljenim kljunom in rjavo maskirno barvo – po zaslugi te rjavkaste barve in poze, ki jo naredi, se bobnarica povsem skrije med jezersko trsje.

Naj kot zanimivost povemo še, da so v Notranjskem parku v zadnjem času postavili kar pet novih opazovalnic za ptice, poimenovanih s starimi krajevnimi imeni lokacij, na katerih stojijo: poleg že omenjenih Kuharce, Klejnega vrha in stolpa Otočec lahko na Gorenjem Jezeru kot del Poti izvirov obiščete še opazovalnico Malnšče, najlepša in v celoti zaprta pa je opazovalnica Orlek. Ta stoji na previsni skali, na samem, nad tistim delom Cerkniškega jezera, kjer je mogoče ugledati največ ptic.

Po mnenju ornitološke stroke v Sloveniji ni nobene druge opazovalnice s tako imenitnimi razgledi. Sploh pa ne tako velikega kompleksa vrhunsko ohranjene narave. Zimski pogled na razsežno, s soncem obsijano jezero, ki ga v velikem delu prerašča zlato rumeno trsje, je osupljiv. Nikjer v Sloveniji ni mogoče videti ničesar podobnega.

Valvasorjevi citati

In če se mogoče sprašujete, od kod ime tematske učne poti Drvošec – k njenemu nastanku sta pripomogla projekta LIFE Stržen in KRAS.RE.VITA –, naj pojasnimo, da je poimenovana po starem krajevnem imenu polotoka, po katerem večinoma poteka. Še pred stoletjem in več, ko še ni bilo cestnih povezav in traktorjev, je bil gozd, skozi katerega danes poteka pot, daleč naokoli najbližji vir lesa za Jezerce, prebivalce Dolenjega Jezera, vasi tik ob Cerkniškem jezeru. Les so do doma vozili na lojtrnih vozovih s konjsko vprego, pogosto pa tudi po jezeru, na lesenih izdolbenih čolnih – drevakih. Pogled v zgodovino vam bo ob poti Drvošec razkrival tudi slavni Janez Vajkard Valvasor, ki je bil prvi, ki je tako obsežno pisal o Cerkniškem jezeru. Gre za besedila, objavljena v Slavi Vojvodine Kranjske s konca 17. stoletja, njegove citate pa boste našli na količkih ob poti. Ne preseneča torej, da je zaradi vsega naštetega tematska pot prepričala strogo oko žirantov Turistične zveze Slovenije, ki so tematsko učno pot Drvošec oktobra lani razglasili za najboljšo v državi, čeprav so jo v Notranjskem regijskem parku odprli šele pred dvema mesecema.

Vabljeni k ogledu prispevka o Klepetu na naj učni poti 2021 in ocenjevanju tematskih poti:

»Kot so nam povedali v utemeljitvi člani strokovne komisije, smo si naziv prislužili predvsem zato, ker pot ni sama sebi namen, ampak ker smo iz nje naredili zgodbo, v katero so vključeni domačini in turistična ponudba Notranjskega parka,« poudarja Kobetova. Po njenih besedah v pomladnih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih na poti izvajajo t. i. tematske aktivnosti – dogodke za manjše skupine do 20 prijavljenih, ki jih vodijo lokalni vodniki, strokovnjaki za določeno temo, ki je osrednja nit aktivnosti. Ljudje se po poti lahko sprehodijo z ornitologom in z njim opazujejo ptice in jih spoznavajo; z biologom – botanikom spoznavajo rastline; za družine pa organizirajo lov na skriti zaklad, pri katerem je treba poiskati napotke, ki jih morajo rešiti, da na koncu pridejo do skrinje z zakladom.

»Na poti je še več drugih aktivnosti. Nekje ob poti udeležence pričaka domačinka – vsestranska gospodinja Lili Mahne, ki iz naravnih izdelkov pripravi okusne prigrizke in napitke. Sodelujemo tudi z dvema lokalnima ‘kočijažema’ – gospodarjema s kmetij Levar in Kontrabantar, ki imata lojtrnike, stare lesene lojtrne vozove na konjsko vprego, s katero so Notranjci nekoč vozili seno in les. Oba lahko utrujene udeležence peljeta del poti ali nazaj,« še pove Eva Kobe. Zdaj torej veste, na koga se obrniti, če vam ob čudovitem Cerkniškem polju zmanjka moči.

Besedilo: Katja Željan

Rubriko Potepanja pripravljamo v sodelovanju z revijo GEA.

 

 

 

Deli
Prejšen članekPo sledeh vodomca
Naslednji članekPo poti vodnih zakladov

PUSTI SPOROČILO