Po poti vodnih zakladov

0
129

Voda je bila v kraškem okolju vedno najdragocenejša dobrina. Za poselitev tega območja je moral človek ustvariti različne vrste vodnih zajetij in jih stalno vzdrževati. To skrb je lokalna skupnost opustila, ko so na to območje napeljali vodovod. Vendar so sčasoma ta vodna zajetja postala izjemno pomembna tako za napajanje prostoživečih živali kot tudi za razmnoževanje različnih vrst dvoživk. Značilnosti kraške pokrajine, kjer je voda, zaradi specifičnosti kraških tal, zlasti v poletnih mesecih zelo dragocena, so bila zajetja in kali pravi zaklad za ljudi in za živali. Kraški človek je vodo deževnico očuval tako, da je naredil v kotanjah zajetja-kale, da je lahko v njih napajal živino. V zimskih mesecih so bili kali zbirališče ledu, za otroke pa drsališča.

Skupina otrok pri kalu Dane.

Zavedanje o ohranjanju te dediščine je bilo in je čedalje bolj prisotno pri lokalnemu prebivalstvu Krasa in Brkinov. Občine in društva so iskala in še sedaj iščejo razne razpise evropskih sredstev za obnovo te dediščine.  S pomočjo Občine Divača sta se društvi TKŠD Urbanščica in TKŠD Mejame uspešno prijavili na razpis preko LAS-a na evropska sredstva za razvoj podeželja- Leader in v letu 2008 zaključili s trasiranjem tematske poti vodnih zakladov, ki je dolga 12 km. Na začetku poti stoji informativna tabla na kateri je zarisana celotna pot, sicer pa je pot označena z manjšimi smernimi tablicami. Število vsebinskih točk je 12 . Pot prehodimo v 4 do 5.urah. V letu 2014 sta društvi v vseslovenski akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna v kategoriji Naj pot osvojili  1. mesto na regijskem tekmovanje na območju občine Sežana. Akcijo je Turistične zveze Slovenije pripravila v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje.

Začetek tematske poti je v vasi Famlje.  Ta se nahaja v Vremski dolini, eni izmed največjih slepih dolin po kateri teče reka Reka. V Famljah, si lahko pred pričetkom pohoda ogledamo podružnično gotsko cerkev, ki nosi ime po apostolu sv. Tomažu. V notranjosti so v prezbiteriju znamenite freske iz 15. stoletja. Na obrobju vasi pa stoji prenovljen objekt nekdanjega rudnika črnega premoga, ki so ga na vremskem odkrili daljnega leta 1778 in ga kopali  vse do leta 1964, ko so rudnik zaprli. V objektu je društvo TKŠD Urbanščica uredilo muzejsko zbirko premogovništva. V Vremski dolini si lahko obiskovalci ogledajo še marsikatere druge naravne in kulturne zanimivosti kraja. Vremska dolina je znana tudi po pisatelju dr. Bogomirju Magajna, po katerem je društvo uredilo literarno Magajnovo pot na Vremščico(1027 m). Vsako leto organizira v mesecu marcu tradicionalni pohod po Magajnovi poti.

Prvi vodni zaklad  na naši poti vodnih zakladov je vzorno urejen » Fameljski kal« z označenim napisom na skali. Ob njej je postavljena miza s klopjo, okrog kala pa je opazen obnovljeni zid suho zidne gradnje, očuvan kot dediščina prednikov. S takimi zidovi so omejevali svoje parcele, njive in tudi kale. Smerne tablice nas vodijo po manjšem klancu navzgor, v gozdiček do »sosedske štirne«, kjer je bilo včasih pravo zbirališče vaških čenč. Tu so gospodinje iz sosednje vasi Goriče zajemale vodo in prale perilo. Drugi obnovljeni kal »Škavnica« se nahaja na obrobju vasi Goriče, kjer se pohodniki lahko oddahnejo na klopci. Tretji kal je v bližini razvalin gradu »Kal na Školju« ob katerem je informativna tabla z zgodovinskim opisom gradu. Makadamska pot, ki je iz Famelj vodila do gradu je bila grajska pot, ob njej so bile zasajene murve. Nekaj še vitalnih murv opazimo pred obzidjem gradu. Naslednji vodni zaklad je »reka v soteski reke Reke«. Do nje sestopamo po strmi stezi navzdol,  mimo urejenega razgledišča. Potrebna je dobra obutev, ki ne drsi in previdnost pri hoji, saj je to najstrmejši del poti. Sotesko je pred milijoni let izoblikovala reka, ki izvira na hrvaški strani pod Snežnikom. Pod Škocjanom reka izgine v podzemlje Škocjanskih jam ter se ponovno pojavi na površju pri Štivanu kot reka Timava, na italijanski strani. Na naši poti se poslovimo od reke in se skozi vasico Betanja povzpnemo do Škocjana, značilnega kraškega gručastega, zelo razglednega zaselka vrh skalnate vzpetine, pod katero si je utrla pot Reka. Kraj se imenuje po sv. Kancijanu, mučencu, ki so mu oglejski patriarhi pogosto postavljali svetišča v bližini voda. Cerkev iz  leta 1603 poudarja samostojen zvonik s kapo oglejskega tipa. Kraj je bil poseljen že v predzgodovini, v rimski dobi je tu stal kaštel.  Poleg tamkajšnjih dveh kalov, si lahko v Škocjanu in v Matavunu ogledamo še veliko zanimivosti, med njimi tudi Upravno stavbo Regijskega parka Škocjanske jame. Škocjanske jame so naravni in kulturni spomenik, vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tloris Škocjanskih jam opazimo na tabli postavljeni pri gostišču in informativnemu centru. Tu se lahko po dveh urah hoda spočijemo, okrepčamo in tudi prvi del naše poti zaključimo in se po isti poti vrnemo na izhodišče poti.

Kal pri Vrabcih – Dane.

Drugi del Poti vodnih zakladov lahko nadaljujejo tisti, ki želijo pot do cilja prehoditi v celoti, opraviti pa morajo še nekaj kilometrov. Iz Matavuna vodi pot v smeri vhoda v Škocjanske jame, mi pa se usmerimo po makadamski cesti na levo, skozi borov gozd do naslednjega »kala v Vrabcih«, od tu skozi vas Pared, mimo Turistične kmetije-Domačije Vrbin in naprej do druge največje ledenice v Evropi. Leta 1860 jo je zgradil bogat tržaški ladjar in neapeljski trgovec Amadeo Theres,  da je  z ledom, ki so ga hranili v ledenici, pridobivali pa iz kalov in drugih vodnih virov, zaščitil živila, ki so jih prevažali iz Trsta v Egipt. Od ledenice se pot nadaljuje v vas Dane, mimo »kala v Lasatkah« ter znamenite obnovljene  »komunske štirne« sredi vasi, ki je včasih služila za potrebe vaških gospodinjstev. Obnovili so jo leta 2006 iz sredstev Heliosovega ekološkega sklada za ohranjanje čistih voda. V preteklosti se je vodnjak-štirna napajala iz bližnjih vodnih zbiralnikov, ki so se nahajali na višje ležečih točkah. Dotok je bil nato prekinjen, sedaj pa se kapnica napaja iz bližnje strehe. Na koncu vasi sledi še zadnji, naravni kal, kjer se tematska pot vodnih zakladov zaključi. Prehoditi je potrebno le se dober kilometer po makadamski cesti do Matavuna.

Začetek poti pri kalu v Famljah.

Priporočilo:

Za pohodnike je potrebna dobra pohodna obutev, s narezano gumo, ki ne drsi.

Na poti spoznavamo različne vodne vire; od stoječih voda,  kalov ali mlak do vodnih zbiralnikov, reko Reko, vodnjake ali štirne  ter ledenico. Pot je primerna za vse starosti, le da se razdaljo lahko prilagodi za krajši ogled ali pa za ogled v celoti. Za družine z otroki in za starejšo populacijo priporočamo, da jo prehodijo v dveh krajših etapah, prvi del poti,  Famlje-Matavun-Famlje ali drugi del, Matavun-Pared- Dane pri Divači- Matavun.  Z enim avtomobilom se zapeljemo v Matavun in ga pustimo na parkirišču pri gostišču in informacijskem centru Parka Škocjanskih jam, z drugim avtomobilom pa se odpeljemo v vas Famlje. Lažje pa je za pohodnike z avtobusom, ki nas lahko počaka na zaključku poti. Možna je tudi kombinacija, da si v Matavunu izposodimo električna kolesa in drugi del poti opravimo s kolesi, saj je le-ta bolj primerna za kolesarje!

Vse ostale, bolj podrobne informacije o poti pa dobimo na telefon: TKŠD Urbanščica, 031 817 676, ali TKŠD Mejama, 051 211 878.

Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica PZS in predsednica turističnega društva TKŠD Urbanščica

Fotografije: Arhiv TKŠD Urbanščica

 

PUSTI SPOROČILO