V Sloveniji o turizmu pogosto govorimo kot o produktih, prenočitvah, razglednicah, kulinariki in številkah. Prav pa je, da se zavedamo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna predvsem od ene osebe: turističnega vodnika. On je tisti, ki zgodovino pripoveduje na svoj edinstven način, ji daje osebnost, sebe, svoj pristni vidik in dovolj poljudno držo, da je lahko vsakemu blizu. Če je seveda dober turistični vodnik.
Moje mnenje je, da je dobro, da začneš mlad. Takrat se ne bojiš neznanja, ker pravzaprav še sploh ne razumeš, da ga nimaš dovolj. Mladi vodniki še nimajo profesionalne maske. Ne bojijo se, da bi naredili napako. Nimajo utrjenih dvomov o sebi, nimajo strahu pred avtoriteto in občinstvom. Imajo pa nekaj, česar pozneje ni več mogoče kupiti: željo po izzivu, ki jo v zrelejših letih raje zamenjaš za varnost.
Spomnim se, da je bilo nekoč na voljo vodenje čez nekaj dni, v soboto, v Budimpešto, nujno so potrebovali vodnika. Mlad fant se je javil, nikoli še ni bil v Budimpešti. Sama sem začela voditi v zrelejših letih in nikoli ne bi izbrala tako nenadne odločitve in pritiska, ali bom zmogla. Ne le zaradi vsebine in načrta. Na plečih bi imela orientacijo, pot, znamenitosti, točnost podatkov in še marsikaj. Še danes menim, da je bila njegova odločitev neprofesionalna. Ampak morda je bilo občinstvo nezahtevno, morda se je vseeno zmogel pripraviti tako hitro. Morda sem si nakopala preveč vprašanj, on pa je izlet odlično izpeljal in danes redno vodi Budimpešto?
Zato je tekmovanje za mladega turističnega vodnika, ki ga Turistična zveza Slovenije organizira že dvanajst let, pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. To je selekcijski mehanizem, ki na prijazen, a dovolj strokoven način tekmovalcem pove, ali so na pravi poti. Ali je njihova želja po vodenju zgrešena ali bodo res zagrizli v to šolo večnega učenja, izpopolnjevanja in nadgrajevanja.
V ozadju teče strukturiran proces: mentorstvo, terensko delo, učenje javnega nastopanja, razumevanje zgodovine kot zgodbe. Mladim damo znanje tehnik vodenja, vsebino, primere, lokalnega vodnika, ki odvodi mesto, izbrano za tekmovanje.
Na letošnjem tekmovanju na Ptuju je to dokazalo 15 kandidatov. Vsak je moral mesto razumeti: zgodovino, kulturo, znane osebnosti, dogodke, lokalno tradicijo in se ne nazadnje spopasti z orientacijo v mestu. Ptuj, ki je pravkar prejel naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026, je bil odlična izbira. Če smo na prvem srečanju, kjer nam je lokalni vodnik predstavil vodenje po mestu in odseke, ki jih bodo morali znati, mesto prehodili v dežju, smo na najpomembnejši dan tekmovanja uživali v lepem vremenu.
Komisijo smo letos sestavljali Marija Brložnik, Adrijana Ježovnik in Marjan Ostroško. Naša naloga je bila biti dovolj prijazni, a hkrati zelo strokovni, da iz mladih bodočih vodnikov dobimo najboljšo različico. Običajnih deset minut samostojnega vodenja po izžrebanem odseku zna biti zelo dolgih. Vsaj pet minut morajo govoriti, da se jih lahko upošteva za najvišja mesta, ob predpostavki, da so vsi drugi kriteriji dobro izpolnjeni.
Kaj ocenjujemo? Pravilno postavitev vodnika, točnost podatkov in zanimivo podajanje vsebine, prijetnost govora, orientacijo v prostoru, stik s poslušalci, nekonfliktnost, dobro reševanje nepredvidenih situacij … Izberemo najboljšega kandidata, ki prejme zlato značko, drugega in tretjega, ki prejmeta srebrno in bronasto značko. Če je kandidatov veliko, podelimo dve prvi mesti, saj se na tekmovanje prijavljajo tako dijaki kot študenti, in je prav, da generacijsko razliko upoštevamo. In tako smo letos podelili dve zlati in eno srebrno in eno bronasto značko. Na Dnevih slovenskega turizma smo se ponovno srečali z zmagovalci. Prav je, da naredimo evalvacijo, zato smo jih povprašali naslednje …
TANINA GUCIČ
Kaj meniš, da mora imeti dober turistični vodnik?
Dober turistični vodnik združuje znanje, pripovedovalske spretnosti in človeško toplino. Poznati mora zgodovino, kulturo, naravne posebnosti in lokalne zgodbe. Te informacije mora preoblikovati v zanimivo pripoved, ki obiskovalca pritegne. Pomembne so tudi njegova prilagodljivost, razumevanje potreb skupine, obvladovanje tempa in odzivanje na nepredvidene situacije. Dober turistični vodnik zna organizirati potek ogleda, hkrati ustvariti občutek dobrodošlice in pristnosti. Najboljši med njimi znajo obisk pretvoriti v doživetje, ki ostane v spominu.
Kaj ti pomeni podelitev priznanja na prireditvi Moja dežela v sklopu Dnevov slovenskega turizma na Brdu pri Kranju?
Prejeti priznanje na tako pomembnem dogodku, ki ima velik pomen v slovenskem turističnem prostoru, mi pomeni izjemno čast in potrditev vsega truda. Hkrati mi daje dodatno motivacijo za nadaljnje projekte in me povezuje z drugimi, ki skupaj soustvarjamo turistični prostor pri nas. Takšna nagrada je zame tudi dokaz, da s svojim delom prispevam k večji prepoznavnosti naše regije in slovenskega turizma kot celote, tako med domačimi kot tujimi turisti.
Kaj ti je bilo najtežje pri pripravi na tekmovanje?
Najzahtevnejši del priprav je bil obsežen nabor gradiva. Velik izziv je bilo spoznavanje mesta, ki ga pred tekmovanjem nisem poznala. Poleg tega sem se morala spopasti s tremo in veliko vaditi javno nastopanje, saj zahteva pravo ravnotežje med strokovnostjo in sproščenostjo. Prav iskanje ravnotežja med natančnostjo in privlačno pripovedjo je bil zame največji izziv.
IVANA STOJKOVIČ
Kaj meniš, da mora imeti dober turistični vodnik?
Menim, da mora dober turistični vodnik znati povezati skupino ter jo spodbujati k razmišljanju in pogovoru, na primer z vprašanji med vodenjem. Dobra lastnost je tudi prisrčnost, da goste sprejme s toplino in nasmehom.
Kaj ti pomeni podelitev priznanja na prireditvi Moja dežela v sklopu Dnevov slovenskega turizma na Brdu pri Kranju?
Priznanje Mladi up turizma je zame neprecenljiva nagrada, katere sem zelo vesela. S trdim delom in zmago na tekmovanju za mladega turističnega vodnika sem si jo zaslužila. Dokazuje moje sposobnosti in znanje na področju turizma, hkrati me dodatno motivira, da se še naprej izpopolnjujem, osebnostno in strokovno rastem ter pridobivam nove izkušnje, znanje in spretnosti, tako zase kot tudi za generacije, ki prihajajo za menoj. Nagrada mi pomeni potrditev, da sem na pravi poti.
Kaj ti je bilo najtežje pri pripravi na tekmovanje?
Priprava na tekmovanje Mladi turistični vodnik mi je bila zelo zanimiva, saj rada raziskujem predvsem zgodovino. Vesela sem, da smo imeli vodenje na Ptuju, saj ima mesto izjemno bogato in zanimivo zgodovino. Priprave na tekmovanje so potekale brez večjih težav, izziv mi je predstavljalo le to, da ob tolikšni količini informacij ne bi presegla predpisanega časovnega okvira.
Z odgovori, ki jih mladi vodniki podajo po tekmovanju, dobimo pomembne povratne informacije o njihovem delu. Vidimo, kaj jim je pomagalo, kje so se zataknili, kaj jih je navdahnilo in kaj prestrašilo. Te misli nam pokažejo, kako lahko kot komisija in mentorji naslednje leto tudi sami postanemo boljši.
Vsako leto se na novo odpira vprašanje, katero mesto bo naslednji izziv. Morda Izola. Nekateri zmagovalci bodo do takrat že izkoristili nagrado in v naslednjem letu postali pravi nacionalni vodniki z licenco. To je lep občutek: videti, kako se pot vodnika začne pri nas in tudi zaradi nas nadaljuje na resničnih poteh vodniških izzivov.
Adrijana Ježovnik Andrejc
Bronasto značko mladi turistični vodnik je prejela Erika Cizel iz Bleda, srebrno Jure Peklar iz Ptuja. Tudi letos se je komisija odločila podeliti dve zlati znački. V kategoriji srednješolski kandidati je zlato značko osvojila Tanina Gucič iz Starega trga pri Ložu, med kandidati iz višjih šol je zlato značko prejela Ivana Stojkovič iz Zgornje Polskave.
Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je vse kandidate nagradila z bonom za udeležbo na tečaju za turističnega vodnika TGZS-ja, obe zmagovalki sta prejeli tudi bon za opravljanje izpita.
