Vseslovenski natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna se približuje vrhuncu. Čez poletje je državna ocenjevalna komisija vsak dan obiskala novo destinacijo, zanimalo jih je predvsem to, kakšen napredek so naredili v zadnjem letu dni oziroma v času od zadnjega ocenjevanja. Kako zelo natančni so, sem se prepričala v Postojni, ki se za najlepši in najbolj gostoljubni kraj poteguje v kategoriji srednjih mest. Leta 2021 so osvojili tretjo nagrado, priznanje so od Turistične zveze Slovenije prejeli kar ‘doma’, na Dnevih slovenskega turizma v Postojnski jami.
Roko na srce, med turistično ponudbo v Postojnski jami in v Postojni obstaja velik razkorak, kar poskušamo nadoknaditi. Od Postojnske jame Občina dobiva izplačano koncesijo, kar vlagamo v razvoj. Turisti seveda k nam v prvi vrsti pridejo zaradi Postojnske jame, naša naloga je, da jih obdržimo, nam je prostodušno zaupal Anže Grželj iz Turizma Postojna. Pred tem nas je energično vodil čez mestno promenado. Gre za turistično ekskurzijo Postojna na mestni poti, ki jo je razvil lokalni turistični vodnik Andrej Rijavec.
»Moram priznati, da ste v zadnjih dveh letih naredili ogromen preskok,« je s pozitivno oceno razveselila Andreja Vesel, članica državne ocenjevalne komisije. Pred tem gostitelju ničkolikokrat precej grozeče namigne, »da komisija opazi čisto vse«, o čemer sem se prepričala na lastne oči.
Svetovalni organ, ki daje destinacijam namige za izboljšave, na svojo zeleno tablico pridno beleži vse pomanjkljivosti, kot so denimo zastareli plastični koši za smeti, polomljene klopce in odstopajoči tlakovci. V Postojni je imela komisija daleč največ pripomb nad pomanjkljivimi oznakami in premajhnem številu informacijskih tabel, z daleč največjo črno piko so označili propadajočo avtobusna postajo.
Prenovljena Tržaška ulica
Komisija pridno dokumentira tudi vse prednosti, med katere v Postojni zagotovo sodi obnovljena Tržaška ulica, ki je med drugim opremljena z oznakami za slepe in slabovidne, ima pa tudi odlično ulično razsvetljavo. »Imate zelo lepa krožna križišča, ki so odlično vzdrževana in ocvetličena,« Veselova poskrbi za še en kompliment »Kdo pa skrbi za cvetje?« se v pogovor vključi ocenjevalka Monika Mohar. »Režijski obrat Občine Postojna in občinski ponudnik: Hortikultura iz Sežane,« kot iz topa izstreli Grželj. O glavni ulici v Postojni nam zaupa še, da je promet na njej po novem organiziran enosmerno, da je vsa ulica postavljena na območje umirjenega prometa z omejitvijo 10 kilometrov na uro. Poleg tega je precej več prostora namenjenega pešcem in kolesarjem. Močno so se omejila parkirna mesta. »Zdaj je postala tako zračna, odprta,« v en glas ugotavljata ocenjevalki.
Poletno živahen Titov trg
Lani so uredili tudi razgledno ploščad Sovič, ki ji pravijo tudi postojnski Belvedere. »Še dobro, da niste naredili razglednega stolpa, ki so postali nekakšna modna muha. Destinacije kar tekmujejo, kdo bo imel višjega,» pripomni Veselova in na informacijo, da so ustvarili tudi dve tematski poti: zgodovinska pot Sovič in naravoslovna pot Sovič, gostitelju predlaga, naj se naslednje leto prijavijo tudi v kategoriji Tematske poti.
Avtentična postojnska zgodba je tudi Brivec Ozbič, ki je moral zaradi spremenjene zakonodaje opustiti dejavnost, zato je leta 2017 objekt prevzela Občina in v njem uredila muzejsko zbirko o zgodovini brivstva. Vodene oglede pripravlja Notranjski muzej. V Postojni imajo tudi Inštitut za preučevanje Krasa, kar jih uvršča na svetovni zemljevid krasoslovja, na osrednjem Titovem trgu, ki so ga uredili šele leta 2009, pa imajo spomenik človeški ribici. Gre za informacijsko tablo z glavnimi postojnskimi mejniki. Na osrednjem postojnskem trg čez poletje potekata dva festivala: Poletni utrip, ki se je začel konec junija in poteka do 13. avgusta. Sledi festival Zmaj ima mlade, ki traja od avgusta do sredine septembra.
»Postojna ima takšno podnebje, da se že avgusta prvič ohladi. Želja ponudnikov je podaljševanje turistične sezone, ki traja do konca oktobra. November je mrtev. Potem se spet začne, ko v Postojnski jami zaživijo žive jaslice. Od takrat do velike noči je spet mrtva sezona, pojasni Grželj. Nič čudnega, da so svoj glavni destinacijski katalog poimenovali kar: Na pragu burje.
Trajnostna mobilnost
Sprehod nadaljujemo do mestnega parka, med potjo opazimo polnilnice za električna kolesa in avtomobile, na kar se ocenjevalki odzoveta z vidnim odobravanjem.
»V parku ima vsaka krajevna skupnost svojo tablo z informacijami, tam je tudi pitnik. Preveri, če dela,« Veselova usmeri kolegico. V Občini Postojna imajo 12 postaj za izposojo koles, s skupaj 64 kolesi. Polovica koles je električnih, polovica običajnih. Z izposojo upravlja Center trajnostne mobilnosti. Med Postojno in Predjamskim gradom vozil shuttle bus, letos je Občina uvedla dodatno linijo, ki poteka od Planine pri Postojni ter železniške postaje v Postojni, nam Grželj predstavi v osrednjem informacijskem centru, v tako imenovani Galeriji v središču Postojne, kjer smo ekskurzijo tudi začeli.
Ocenjevalki sta bili izjemno zadovoljni, da je center odprt do 19. ure zvečer ter da imajo na vidnem mestu nalepko mobilne aplikacije Slovenski turistični vodnik, ki ga je Turistična zveze Slovenije letos razširila na aplikacijo Moj-izlet.si. Navdušeni sta bili tudi nad izbiro spominkov. »Celotno linijo darilnega programa smo zasnovali na treh postojnskih legendah. Na legendi o predjamskih zakladih in Predjamskem gradu, legendi o zmaju in pastirčku Jakobu, kar je naša glavna legenda, ter seveda na legendi o človeški ribici Proteus. Vse to imamo na majicah, nahrbtnikih, bombažnih vrečkah, podstavkih za kozarce, lončkih, stekleničkah. Drugi del naše ponudbe spominkov so izdelki domačih oblikovalcev,« pojasni Grželj.
Sladki spominek
Čedalje pomembnejši je tudi njihov glavni kulinarični spominek – jakobova torta, s katero se posladkamo v kavarni Siesta, ki uživa status lokalne posebnosti. Ponujajo jo skupaj s Jakobovim malinovcem in sladoledom.
»Želimo si, da bi jakobova torta za Postojno postala to, kar je za Bled kremna rezina,« ambiciozne načrte razkrije Grželj. Torta je delo lokalne slaščičarke Petre Grah. »»Gre za zgodbo o pastirčku Jakobu, ki je v vasici Podnanos nabiral maline, trl orehe. Tortica je iz lokalnih sestavin. Spodnja plast je biskvit iz pirine moke, orehov, sladkan z medom, osnova je skutni mousse s smetano, ravno tako sladkan z medom. Notri se skriva plast točenih hrušk in malin, zelena dekoracija na vrhu je zmajeva koža, pobarvana s spirulino,« nam recept predstavi Grahova.
Očarljivi grad Haasberg
V Postojni oživljajo tudi furmansko kuhinjo, za kar je zaslužno zlasti Turistično društvo Postojna, ki je letos že tridesetič pripravilo Furmanski praznik. Ena od trdnjav furmanstva je bila tudi Planina pri Postojni, ki je naša naslednja destinacija. Po uvodni zmedi ugotovimo, da gre v resnici samo za grad Haasberg, zato destinacijo na hitro prekategoriziramo v Izletniško točko, novo kategorijo, ki jo je Turistična zveza Slovenije pred dvema letoma uvedla prav zaradi takih primerov.
Občina Postojna je v okviru projekta LAS začela revitalizacijo gradu in grajske štale, v kateri skrbnik objektov društvo Škratovka pripravlja številne dogodke. »Med korono so ljudje začeli hoditi sem. Ljudje iščejo vedno bolj odmaknjene lokacije, destinacije, da so čim bolj v miru. Zdaj sem prihajajo številni tujci z avtodomi, parkirišča pa nimamo,« k rešitvi poziva Tatjana Milavec iz društva Škratovka.
»Gre za ena od dveh vstopnih točk na Planinsko polje. Naša želja je bila, da se tukaj uredi parkirišče, a smo dobili negativno oceno s strani ZVKD-ja, češ da bi s tem pokvarili veduto na ruševine. Vsi prepoznavajo, da bi bilo tukaj dobro parkirišče za avtodome, saj jih je tako ali tako tukaj ogromno. Ljudje tukaj so parkirali in bodo,« nam zaupa Tanja Vasilevska Jagunić iz Občine Postojna.
Tudi med našim obiskom je bilo pred ruševinami gradu parkiranih kar nekaj avtodomov s tujimi registrskimi oznakami. K ruševinah gradu namreč tudi po zaslugi razkošnih fotografij tamkajšnjega drevoreda, ki jih obiskovalci širijo na instagramu, prihaja vedno več obiskovalcev.
Besedilo in fotografije: Polona Frelih
