Po nove dogodivščine s konji

Konj ima v življenju ljudi že od nekdaj pomembno vlogo. Pomagal je pri kmečkih opravilih, vse do sredine 20. stoletja so konje uporabljali pri bojevanju, marsikje pa so še danes ključni člen v transportu. A če so jih nekoč uporabljali zlasti za vleko vozov, poštnih kočij, tramvajev in drugih prevoznih sredstev, so danes naši družabniki predvsem pri športu in rekreaciji, zadnja leta pa se uveljavljajo tudi kot odlični terapevti. 

Stik s konji na ljudi blagodejno vpliva tako v fiziološkem, psihološkem kot družabnem smislu. Bi preživeli letošnje počitnice na konjskem hrbtu? Zakaj pa ne.

‘Za mlade in stare’

V zelenem zavetju, v neposredni bližini reke Save in ljubljanskega hipodroma, Jani Finžgar že vrsto let organizira tabore za otroke in odrasle. S konji dela že 49 let, vedno ljubiteljsko. Jahanje je treniral, danes pa svoje znanje z veseljem predaja naprej. Letos načrtuje tri tabore. V drugem in tretjem tednu julija za otroke, zadnji teden v avgustu pa bodo na svoj račun prišli odrasli. »Jahaš lahko namreč do pozne starosti,« pove z nasmehom na obrazu: »Dobro je, da pridejo oblečeni v pajkice ali kavbojke, obuti v malo višje čevlje, vsaj gležnjarje, in obvezno s čelado, bodisi kolesarsko bodisi jahalno.«

Od ponedeljka do petka, najmanj osem ur na dan

Otroci in odrasli se bodo lahko s konji družili od ponedeljka do petka, od jutra do poznega popoldneva. Program je podoben. Treningi s konji so na urniku dvakrat na dan, organizirajo pa tudi številne druge aktivnosti in igre, da jim zapolnijo dan: »Igramo se med dvema ognjema, streljamo z lokom, s konji prečkamo Savo, gremo na izlet na Rašico, delamo ladjice in jih spuščamo po reki …«

Zjutraj, ko pridejo, je treba pomagati pri čiščenju hleva, po zajtrku pa se razdelijo v skupini. V prvi se pripravijo na jahanje, v drugi pa se medtem zamotijo z družabnimi igrami: »Nikoli ni tako, da bi dve uri gledali v zrak in čakali, da pridejo na vrsto za jahanje. Prideš, odjahaš, potem te pa čakajo druge aktivnosti,« pojasni. Po kosilu imajo na programu posebne vaje, tako imenovani tematski park, kjer se učijo, kako konj zraven njih hodi kot pes, da je poleg: »To znanje je ključno, ko gremo na izlet. Medtem ko eni otroci jahajo, drugi konja usmerjajo, potem se zamenjajo, tako da vsi jahajo in vsi vodijo.« Na tovrstne tabore prihajajo otroci, stari od šest do šestnajst let.

S Pino in Pocahontas do nasmeha na obrazu

Na taborih se udeleženci spoznajo s 15 in 16 let starima kobilama, ki jim dasta veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Če je na začetku med njimi pogosto strah, se v le tednu dni v njuni družbi sprostijo in naučijo, »kako se je treba ob njiju obnašati, ju očistiti, kako pristopati k njima, hoditi okoli njiju, skoraj vsi se naučijo jahati v kasu in z njima odstopati, torej hoditi vzvratno. Naučijo se veliko različnih elementov, ki jim pomagajo, da znajo konja obvladovati tudi sami.« Bolj plašnim otrokom družba konj zelo koristi, razlaga Maruša Cizl, diplomirana psihologinja, tik pred magisterijem, ki pomaga na taborih. Konji otroke učijo, kako se postaviti zase in kako pomembno je, da si gotov vase: »Ni dovolj, da samo čakaš, kaj se bo zgodilo. Ni dovolj, da otroci le pokažejo, da se konja ne bojijo, da se delajo, da jih ni strah, morajo občutiti to gotovost v sebi. In ko to enkrat začutijo, jih konji začnejo upoštevati. To samozavest pa marsikdo potem prenese na druga področja v življenju, tudi v šolsko okolje.« Tudi sama ježa udeležence zelo motivira, da jim občutek vrednosti in ponosa ob premaganem strahu. In če na začetku najbolj težko čakajo jahanje, jim pozneje veliko pomeni, že ko so s konjem le v stiku: »Ker jih začnejo razumeti, se veselijo tudi tega, da jih konj posluša in se odziva na njihovo ravnanje. Konja začnejo poslušati. Veseli jih, ko na koncu tudi sami opazijo, kdaj so živali utrujene ali vesele,« razlaga Cizlova.

S konji tudi na rojstni dan

Jani Finžgar ima tri konje, za dušo. In to se čuti. Sam jih je naučil vsega, kar znajo danes. Tovrstni tabori zato marsikoga navdušijo, da se pri njem odloči tudi za šolo jahanja: »Imamo začetne in nadaljevalne tečaje, jahače pripravljamo tudi na tekmovanja. Na drugi lokaciji pa z njimi vse leto sodelujem tudi pri organizaciji rojstnih dni.«

Počitnice v družbi konj zagotovo pričarajo nepozabne trenutke. Ne le da se udeleženci naučijo marsičesa novega in sklenejo nova prijateljstva, te čudovite živali doživijo še bolj pristno. Ja, čas, preživet v naravi ob različnih aktivnostih ustvarja doživetja, ki si jih zapomnimo vse življenje.

Anja Ciglarič