Razvanje je najstarejše naselje v Mestni občini Maribor. Prva pisna omemba kraja Razuuai (Razvanje) je zabeležena leta 985. Razvanje leži na jugovzhodnem delu občine Maribor, ob vznožju Pohorja. Po svoji legi, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, individualnih hišah z vrtovi še vedno daje podobo mirnega suburbanega naselja.
Razvanje, majhno primestno naselje oz. vasica z dolgo in bogato zgodovino, vpeta med predalpski (Pohorje) in panonski svet (Dravsko polje), leži na jugovzhodnem delu občine Maribor.
Bogata arheološka najdišča govore, da so se prvi ljudje tod naselili najbrž že ob koncu mlajše kamene dobe pred 4000 leti. Najdeni so bili ostanki kamnitega orodja (sekire, kopače, kladiva, dleta) in bronasti predmeti (sekire, sulične osti, meči).
Zaradi strateške lege so se nekatera plemena iz razvanjskega okoliša v 8. stoletju pr. n. št. naselila na pohorskem grebenu med Razvanjem in Radvanjem. Omenjeno območje, Poštelo, so utrdili v gradišče, na ravnici pod njo pa so pričeli umrle pokopavati v glinastih žarah vse do opustošenja.
V 2. stoletju pr. n. št. so Poštelo ponovno naselili Kelti, ki so tudi prvo znano ljudstvo na tem območju, ki je ostalo vse do konca 1. stoletja n. št. Poštela je danes 6 hektarjev veliko prazgodovinsko gradišče, ki ga obdaja kilometer dolg nasip. V gornjem delu je odkritih 14 kamnitih temeljev koč z enim ali dvema prostoroma ter ognjišči, ohranjen pa je tudi v skalna tla izkopan vodni zbiralnik. Sredi Razvanja je velika gomila Kosova gomila, ena največjih v okolici, ki meri 50 x 8 metrov, na poljih proti Botaničnemu vrtu in v vrtu samem pa je še na stotine večjih ali manjših gomil ali planih grobov. Leta 985 se konča arheološka preteklost kraja Razvanje, saj je 17. oktobra kralj Oton III. v Ettenstattu podpisal listino, s katero podeljuje zemljo in 15 kraljevskih kmetij v Razvanju podaniku Rahvinu; gre za prvi dokument, v katerem se pojavi ime RAZUUAI – Razvanje. 17. oktobra 1985 smo praznovali tisočo obletnico kraja in si ta datum izbrali tudi za krajevni praznik.
V fevdalnem srednjem veku je Razvanje pripadalo različnim fevdalnim ali cerkvenim gospodom bližnjih dvorcev, samostanov ali župnišč.
Okrog leta 1120 so zgradili cerkev Sv. Mihaela v Razvanju, ki je še danes dragocen arhitekturni spomenik časa, saj je najstarejša ohranjena stavba v Podravju, ki je še v funkciji in služi svojemu prvotnemu namenu.
Nekoč idilična podpohorska kmetijska vasica je danes sestavni del mesta, vendar po svoji legi, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, individualnih hišah z vrtovi še vedno nudi podobo mirne podeželske vasi. Tukaj ni industrije in mestnega vrveža, ljudje so navezani na svoj kraj in z njim živijo. V kraju so šola, vrtec, delavnice z raznimi obrtmi ter le en industrijski obrat. Ob domu krajanov – gasilskem domu, domu upokojencev in športnemu društvu so športna igrišča za rekreacijo in družabna srečanja krajanov. V Razvanju delujejo: prostovoljno gasilsko društvo, turistično društvo, Rdeči križ, društvo upokojencev in Šola zdravja.
Turistično društvo Razvanje je bilo ustanovljeno leta 1992. Vanj so vključeni krajani različnih starosti. Svojih prostorov nimamo. Aktivno se vključujemo v delovanje kraja. Skrbimo za druženje, udeležujemo se prireditev in različnih dejavnosti v kraju.
V okviru akcije Zeleno okno smo tudi mi iz TD Razvanje nad Razvanjem postavili leseno okno, ki smo ga opremili z leseno ploščo, kjer so vgravirana imena točk in krajev, ki se vidijo od tam. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti seže pogled tudi prek slovenske meje, saj je vidno tudi Sljeme.
Ob oknu smo s prostovoljnim delom izdelali tudi dve leseni klopci, ki nudita prijeten počitek in razgled. Nedaleč vstran pelje markirana Slovenska planinska pot, od lani pa tudi od Sveta Evrope, imenovana Iron age Danube route.
Skozi naše okno je vidna bližnja in daljna okolica. V bližini so to cerkev Sv. Mihaela v Razvanju, cerkev Sv. Jurija v Hočah, Botanični vrt Univerze Maribor, v daljavi pa so Ptujska gora, Donačka gora, Ptujski grad, grad Borl, grad Vurberk, Gorca nad Malečnikom in mnogi kraji Dravskega in Ptujskega polja.
Takoj za oknom se povzpnemo proti Pošteli, ki je prava zgodovinska zakladnica, seveda še ne povsem raziskana. Ko se sprehodimo po arheološkem parku, je skoraj neverjetno, da so tu hodili ljudje že pred 4000 leti, zajemali vodo iz tisočletnega vodnjaka, ki še danes nikoli ne presahne, in pod zemljo pustili svoje sledi.
Besedilo: Tatjana Koren Trinko, TD Razvanje – OTZ Maribor
Fotografije: TD Razvanje – OTZ Maribor
