Osamosvojitvenih lip ne bodo posekali

0
29

Urejanje komunalne infrastrukture v Hraščah, kar je eden večjih občinskih projektov, ne bo terjalo poseka nobene od spominskih lip sredi vasi. Bojazen o tem je po izjavah izvajalcev izrazil nekdanji dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Srečko Šajn. Na občini pravijo, da tega niso nameravali oziroma so našli nadomestno rešitev.

 »Ob jutranjem sprehodu sem šel mimo izvajalcev, in ker je nekdo kopal v bližini spominske lipe, kot jo imenujem, sem ga opozoril, naj bo previden, da je ne poškoduje. Pa mi je odvrnil, da jo bodo tako ali tako posekali, ker tako predvideva projekt,« nam je vznemirjeno povedal Srečko Šajn, domačin iz Hrašč, sicer nekdanji dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Hrašče, predsednik Turističnega društva Postojna in Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska ter zavzet turistični in kulturni delavec.

 Lipa je lahko ponos, ne ovira

 Na obe lipi pred nekdanjo osnovno šolo, danes vaškim kulturnim domom, je tudi čustveno navezan, saj ju je sam posadil ob slovenski osamosvojitvi, zato imata tudi simbolni pomen. »Raje posadim sto dreves kot eno posekam, še posebno ti vaški lipi, ki sta bili posajeni ob tako pomembnem dogodku,« je poudaril.

Prepričan, da bi bilo z nekaj dobre volje mogoče posek preprečiti in ohraniti obe lipi, ki bi bili lahko na novo urejenim površinam v vasi samo v ponos, se je takoj obrnil na odgovorne na postojnski občini. Očitno v zadnjem hipu. Še isti dan popoldne je dobil obvestilo, da lipe, ob kateri so kopali, ne bodo posekali. Kljub temu pa je zaskrbljen, saj so lipi, ki je bila očitno v napoto, med delom že precej poškodovali korenine, kar dokazuje, da pravočasnega razmisleka o zaščiti drevesa ni bilo.

Urejanje komunalne infrastrukture v Hraščah, kar je eden večjih občinskih projektov, ne bo terjalo poseka nobene od spominskih lip sredi vasi.

 Lipi ostaneta, breze ne

 Da obe lipi ostaneta, so na občini potrdili tudi nam. »Nikoli ni bila s strani predstavnikov občine izražena namera za odstranitev lipe pred kulturnim domom. Tam sta dve lipi, ki ju bomo ohranili. Odstranili pa bomo štiri manjše neugledne breze ob igrišču,« je pojasnil Ivan Žnidaršič z Občine Postojna. Odstranitev lipe namreč po njegovem mnenju niti ni potrebna, ne glede na to, da je bila tam predvidena gradnja elektro omrežja, ki pa so ga že prejšnji teden prestavili v cesto, prav tako je ta teden predviden tudi cestni požiralnik. »Morda je kdo od delavcev dejal, da bi jo bilo treba zaradi urejanja infrastrukture porušiti, vendar se, kot vidimo, vedno najde tudi ustrezna nadomestna rešitev,« je povedal Žnidaršič.

 Padlo je kar nekaj dreves

V Postojni je kar nekaj mogočnih dreves (tudi lip) padlo zaradi gradnje novega prizidka ob Osnovni šoli Antona Globočnika, nekaj tudi ob obnovi Zelene dvorane. Žled je opustošil drevesa na primestnem hribu Soviču, več dreves, tudi mogočnih lip, pa so posekali tudi ob cesti Postojna, Razdrto pri ‘Smrekcah’.

 Da v zadnjem času opažajo, kako iz mesta izginjajo zelene površine in drevesa, ki jih brez ustrezne nadomestitve zamenjajo parkirišča in nove zgradbe, so opozorili tudi postojnski taborniki Rod kraških viharnikov in Športno društvo Trening, ki so nova drevesa in grmovnice posadili okoli TiC-a . Občino so pozvali, naj širi idejo zelenega mesta in vsako posekano drevo nadomesti z novim.

 Jasnih pravil ni

Skrb za lipi v Hraščah je le eden od številnih primerov odzivov vse bolj občutljive javnosti na nameravano ali že izvedeno odstranitev dreves zlasti v urbanem okolju, ki ni nujno upravičena, ali neustrezno vzdrževanje dreves.

Tanja Grmovšek, strokovnjakinja za urbanistiko, ki je pred časom gostovala v Postojni, meni, da so neustrezni posegi posledica tako premajhne ozaveščenosti lastnikov, preslabe strokovne usposobljenosti izvajalcev, ki delajo z drevesi – oziroma pomanjkanje kakovostnih izvajalcev –, ter odsotnosti ustreznih občinskih odlokov o urejanju zelenih površin in negi dreves oziroma sistemske zakonodaje. »Glas javnosti za drevesa je dobrodošel, ker ohrani marsikatero drevo. S tem se daje tudi večji pomen zelenim površinam, ki se vzdržujejo zaradi koristi, ki jih imajo drevesa za ljudi.«

Ker mlada drevesa zaradi slabih rastnih razmer ali ker niso bila na pravo mesto posajena prava drevesa, danes dosegajo bistveno krajšo življenjsko dobo, je po njenem mnenju treba nameniti posebno pozornost varovanju in skrbi za starejša drevesa, ki s svojimi bujnejšimi krošnjami nudijo bistveno več koristi, zato svari pred hitrim in nepremišljenim odstranjevanjem, sploh, če so drevesa zdrava in varna.

 Vir: Veronika Rupnik Ženko, Primorske novice, sobota, 6. julija 2019

 P. S.: Sam bi še dodal: Tudi za lipe, ki ne bi bile osamosvojitvene, bi storil vse, da bi jih ohranili! Posebej bi želel, da bi zasadili vsaj eno lipo več, kot so jih posekali ob urejanju križišča ‘Smrekce’ (OIC Hrašče), regionalna cesta Postojna–Razdrto.

 Ostanimo zelena dežela!

 Besedilo in fotografija: Srečko Šajn

PUSTI SPOROČILO