Moje ime je Peter Jeromel in sem gorski vodnik z mednarodno licenco, trenutno tudi aktualni predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Gorsko vodniško dejavnost opravljam kot svoj primarni poklic. Ker je to precej nepoznan in redek poklic, vam bom opisal, kaj pomeni biti gorski vodnik, katero znanje je potrebno zanj in kako smo organizirani.
Gorski vodnik je človek, ki vodi posameznike ali skupine ljudi v gore na vodene ture v vseh razmerah in letnih časih. Poleti to pomeni športno plezanje, vodenje po zavarovanih poteh, vodenje po feratah, pristope na vrhove, vodenje odprav na neraziskana področja našega planeta ter na najvišje vrhove sveta, izvajanje tečajev plezanja, tečajev gibanja po feratah ali tečaje klasičnega gorništva. Pozimi vodimo ledno plezanje, krpljanje, vse vrste turnega smučanja (klasično turno smučanje, offpist, freeride, heliski, polarne expedicije …), plezanje zimskih smeri in grebenov v visokih gorah doma in v tujini ter tečaje lednega plezanja, turnega smučanja, tečaje varnega gibanja v gorah pozimi ter lavinske delavnice.
Vodeni so lahko popolnoma neizkušeni turisti – posamezniki, ki so na primer prišli v Slovenijo na počitnice in se želijo na varen način povzpeti na Triglav ali spoznati športno plezanje, lahko so to podjetja, ki želijo za zaposlene izvesti timbilding delavnico in jim pripravimo vrvni poligon, ali adrenalinske delavnice, na katerih mora skupina delovati kot eno, da lahko pride do cilja. Naši gostje so tudi zelo izkušeni gorniki ali turni smučarji, ki si želijo novih doživetij, nadgraditi znanje ali priplezati na vrh, ki presega njihove plezalne ali smučarske sposobnosti, ali družine, ki si želijo aktivno preživeti prosti čas.
Kje dela gorski vodnik?
Lahko rečemo, da so naša pisarna vse gore tega sveta. Gorski vodniki z licenco IFMGA (International federation of mountain guides associations) ali t. i. mednarodno licenco lahko vodimo po vsem svetu, seveda z upoštevanjem in spoštovanjem lokalnih predpisov in standardov. Vodniške storitve izvajamo v vseh sezonah in letnih časih. Poleti predvsem plezanje v kopni skali, vodenje zavarovanih smeri in ferat v domačih gorah ter vzpone na alpske štiritisočake, pozimi ledno plezanje po zaledenelih slapovih, zimske vzpone na dvatisočake doma in višje gore v tujini ter turno smučanje tako doma kot v tujini. Vodimo lahko na polarnih področjih, kot so Grenlandija, Svalbard ali Antarktika, ali na najvišje vrhove sveta, tudi Everest.
Kdo lahko postane gorski vodnik?
Gorski vodnik lahko postane vsakdo, ki ima dovolj plezalnih izkušenj in opravi šolanje za gorskega vodnika. V Sloveniji imamo poklicno Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), ki je član IFMGA – mednarodnega združenja nacionalnih združenj gorskih vodnikov. To ureja mednarodni status gorskih vodnikov, določa in usmerja šolanje ter zagotavlja najvišjo mogočo tehnično raven tako šolanja kot storitev. Mednarodna platforma določa minimalno število dni šolanja in tudi njegov natančni program, ki se trenutno giblje okoli minimalno 85 dni šolanja in tečajev ter minimalne vstopne pogoje, ki jih mora izpolnjevati posameznik, da lahko pristopi k sprejemnem izpitu za začetek šolanja.
V Sloveniji imamo Zakon o gorskih vodnikih, ki še dodatno določa tako potek šolanja, pristopne pogoje kot tudi samo delovanje Združenja gorskih vodnikov.
Pri nas mora imeti posameznik, ki želi pristopiti k šolanju za gorske vodnike, minimalno 60 plezalnih vzponov v vseh terenih (skala, led in sneg) ter celodnevnih turnih smukov različnih težavnosti, od tega nekaj težjih večdnevnih vzponov v visokih gorah.
ZGVS vsake dve leti izvede razpis za šolanje novih gorskih vodnikov, na katerega se lahko prijavijo kandidati z dovolj izkušnjami. Tehnična komisija ZGVS pregleda prispele prijave in posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje, so povabljeni na sprejemne izpite. Na teh je treba pokazati znanje in sposobnosti iz plezanja po kopni skali v plezalnikih in gorniških čevljih, plezanja v ledu in turnega smučanja. Kandidati, ki opravijo sprejemne izpite, se lahko vključijo v šolanje, ki pri nas traja tri leta plus eno leto pripravniškega staža.
Kandidat za gorskega vodnika, ki se vključi v šolanje, ima prvo leto na programu usposabljanja skalno plezanje in vrvno tehniko, torej tečaje vodenja športnoplezalnih smeri in vrvne tehnike, vodenja dolgih športnoplezalnih smeri, vodenja po feratah ter vodenja smeri in grebenov v domačih gorah. Jeseni istega leta se izvedejo še teoretične vsebine, ki obsegajo različne tematike, od pravnega vidika vodenja, podjetništva, trajnostnega razvoja in ohranjanja narave do orientacije, prve pomoči, nevarnosti v gorah in podobno.
V drugem letu kandidata čakajo tečaji iz vodenja v ledu, vodenja v snegu v domače gore ter vodenje v ledu in snegu – gore z ledeniki (ker pri nas ledenikov ni več, te tečaje izvajamo v drugih alpskih državah – Francija, Italija, Švica) ter tečaji reševanja izpod plazov.
V tretjem letu in zadnjem letu šolanja je na vrsti turno smučanje, kjer se kandidat seznani z vodenjem vseh vrst turnega smučanja tako doma kot v gorah z ledeniki.
Seveda je po vsakem sklopu usposabljanja izpit iz obravnavane tematike. Posameznik, ki opravi vse izpite, postane pripravnik za gorskega vodnika, kar pomeni, da že lahko začne izvajati gorsko vodniško dejavnost, seveda z določenimi omejitvami. Po enem letu pripravniškega staža, v katerem mora pripravnik izvesti določeno število vodenih in individualnih tur, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, ki je ponovno sestavljen iz vseh področij vodenja – vrvna tehnika, plezanje in vodenje v skali, ledu in snegu ter turno smučanje tako doma kot v gorah z ledeniki.
Po uspešno opravljenih strokovnih izpitih pripravnik postane gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA.
Iz napisanega je razvidno, da je šolanje za gorskega vodnika izredno zahtevno in dolgotrajno – in tudi v resnici je tako. Delo gorskega vodnika je razmeroma nevarno, zahtevno, odgovorno in terja človeka z ogromno izkušnjami in znanji. Je pa zagotovo eden najlepših poklicev na svetu in težko bi v življenju počel kaj drugega.
Besedilo: Peter Jaromel
Naslovna fotografija: Nejc Radoja
