Primer dobre prakse: Gorenjsko kolesarsko omrežje

0
83

Društvo Rekreatur že od leta 2006 organizira dogodek Rekreatur – ekipno kolesarjenje po Sloveniji. Ekipe z udeleženci na štiridnevnem kolesarjenju skozi šarm etapne dirke odkrivajo naravne, turistične in kulinarične zanimivosti in dobrote različnih slovenskih pokrajin.

V petnajstih letih se ga je udeležilo več kot 3000 kolesarjev, med njimi je bila dobra tretjina žensk. Prekolesarili so okoli 55000 km po lokalnih in razmeroma varnih cestah po vseh slovenskih pokrajinah.

Sama organizacija, ki se zgleduje po etapnih dirkah, organizatorjem predstavlja velikanski izziv, saj je treba vsakič znova poiskati varne in hkrati zanimive cestne povezave. Ob tem pogosto ugotavljamo, da je kolesarska infrastruktura v Sloveniji v žalostnem stanju, varnih kolesarskih poti je za vzorec, še tam, kjer te so, je veliko prometne nelogičnosti. Poleg tega ima skoraj vsaka vas svoj način označevanja kolesarskih povezav, ki se po možnosti križajo celo na istem označevalnem stebričku.

Skratka, kakršnokoli načrtovanje daljinskih kolesarskih povezav za pripravo resnejšega kolesarskega izleta je zaradi naštetega nemogoče.

Počivališče, ki je prijazno za kolesarje

Prvi korak
V društvu Rekreatur smo se na pobudo predsednika Andreja Zalokarja odločili, da najprej pometemo pred domačim pragom – v Mestni občini Kranj. Leta 2014 smo ustanovili skupino Varno kolesarim, v katero smo povabili deležnike, ki so v kolesarstvo vpleteni. V skupini so bili tako predstavniki Policije, Sveta za preventivo in vzgojo v prometu, Medobčinskega redarstva, Kolesarskega kluba, radia Kranj, kluba študentov Kranj, Gimnazije Kranj, Društva upokojencev Kranj in Zavoda za turizem Kranj.

Občinsko oblast smo začeli opozarjati na težave in nevarnosti, ki jih kolesarjem povzroča obstoječa kolesarka infrastruktura. Ob tem smo imeli malce sreče. Mestna oblast s prejšnjim županom Boštjanom Trilarjem je razumela naša prizadevanja in skupino formalizirala tako, da je kot ‘Komisija varno kolesarim’ postala svetovalno telo župana na področju urejanja kolesarske varnosti in infrastrukture. Na ravni občine so se začeli načrtovani in smiselni koraki pri urejanju kolesarskih poti, ki se nadaljujejo tudi v času sedanjega župana in mestnih oblasti.

Trasa Gorenjskega kolesarskega omrežja

Drugi korak

Ohrabreni z rezultati na lokalni ravni nam je v letu 2015 na pobudo društva Rekreatur in s pomembno pomočjo Steva Ščavničarja, takratnega direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, in Roka Šimenca, direktorja BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske, uspelo ustanoviti Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK), ki deluje kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije.

Delo na terenu in sodelovanje pri posameznih projektih so namreč pokazali, da je označevanje kolesarskih povezav neenotno, promocija razdrobljena, načrtovanje in kategorizacija kolesarskih poti prepuščena posameznim občinam in med občinami velikokrat neusklajena. Skupna ugotovitev pobudnikov in gorenjskih županov je bila, da obstaja potreba po regijskem organu, ki bi usmerjal in koordiniral aktivnosti na področju kolesarstva na Gorenjskem in s svojo strokovno podporo pospešil razvoj kolesarstva.

E-polnilnica na GKO trasi

Po petih letih se kažejo pozitivni učinki takšnega pristopa. Najpomembnejši rezultat je zasnova in vzpostavitev Gorenjskega kolesarskega omrežja (GKO), ki zajema 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v šestih sosednjih občinah (Kamnik, Komenda, Medvode, Vodice, Logatec, Cerkno).

Besedilo: Andrej Zalokar, društvo Rekreatur, Barbara Špehar, BSC Kranj, Nina Kobal, RAGOR

Fotografije: arhiv Rekreatur

VEČ:

www.rekreatur.si

www.gko.si

Celoten članek je dostopen v junijski številki Lipovega lista, ki ga je mogoče kupiti v knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Na revijo se lahko naročite tudi preko elektronskega naslova: info@turisticna-zveza.si. Celoletna naročnina stane 35,02 evra.

PUSTI SPOROČILO