Portal Lepote Slovenije: Zanimivih kotičkov pri nas nam ne bo zmanjkalo

0
119

Tomaž Gorec, lastnik portala in spletne skupnosti na facebooku Lepote Slovenije, ki ponuja ideje za izlete, pravi, da se je zamisel zanj porajala kar nekaj časa porajala, preden se jo je pred slabimi štirimi leti uresničil. »V tem času sem se sem ter tja podal naokrog po naši državi in razmišljal, da bi se morda, če bi ustvaril portal, še večkrat kam odpravil, imel bi več motivacije za izlete, saj lahko sicer vedno hitro najdeš izgovor, da ti ni treba iti.«

Portal ureja skupaj z dolgoletno znanko Tjaša Zupan. Fotografija: Osebni arhiv

Portal ponuja različne predloge v posameznih kategorijah – gore, jezera, slapovi, jame, šport, kultura … Del prispevkov napišejo in jim jih pošljejo ljudje, včasih koga najamejo, da kaj napiše, največ pa jih ustvarijo sami. »Zadnje čase sam sicer ne prispevam več toliko člankov, saj pišem tudi svoj blog tomazgorec.si in sem več aktiven na njem, tudi z reportažami, če grem na kakšen izlet,« pravi in doda, da je trenutno gonilna sila za projektom Lepote Slovenije zunanja sodelavka, njegova dolgoletna znanka Tjaša Zupan. Dela namreč ni toliko s samo spletno stranjo kot z vsemi objavami na facebooku, kjer ima istoimenska skupina kar 200.000 članov, to pa zahteva administriranje več ur na dan. Za zdaj sicer ostajajo na ravni ljubiteljskega dela, tudi stroškov je še bistveno več kot prihodkov, a se bo enkrat vse pokrilo, je prepričan Tomaž, čigar glavna poslovna smer sicer ni povezana s turizmom, ampak z internetom – ukvarjajo se z izdelavo spletnih strani, vsemi vrstami oglaševanja na njem, optimizacijo spletnih strani … Vodenje portala je tako sorodna dejavnost, ki se delno pokriva in stika z njegovimi zanimanji.

In kaj želijo dati ljudem? »Na začetku je bil portal zamišljen kot predstavitvena spletna stran, na kateri lahko človek najde idejo za izlet, ko smo ustanovili še skupino na facebooku, pa je nastala nekakšna skupnost, v kateri lahko dobiš veliko dobro informacij, kaj je vredno ogleda. Ko nameravam na primer iti nekam v Sloveniji, in že približno vem, v katero smer, v skupini to najavim ter člane prosim, naj mi svetujejo, kaj si je smiselno ogledati. Moram reči, da tako vedno dobim veliko dobrih priporočil, predvsem za obisk manj znanih krajev. Npr. na Koroškem vsi vemo za Peco, njeno podzemlje, Uršljo goro, ljudje pa ti poleg tega predlagajo še manj znane bisere, ki bi jih drugače težko našel,« pohvali njihovo interaktivno skupnost. »Druga možnost je, da ljudje v skupini objavljajo lepe slike, in če te presunejo, si lahko kraj izbereš za izlet.«

Potuje sicer že dolgo, kar 32 let, pri 18. se je odpravil na prvo potovanje, odtlej pa redno potoval. Pisanje bloga, ki se ga je lotil pred portalom, pred 13 leti, mu je bilo v velik izziv, saj mu je šlo v šoli pisanje slabo od rok, a je vztrajal, se izmojstril, tako da se zadnji dve leti tudi tam lahko pohvali z zelo dobro branostjo – vsak mesec ima njegov blog več kot 100.000 obiska. Sam prispeva tudi fotografije, čeprav ni profesionalni fotograf in se s tem ukvarja bolj ljubiteljsko.

Tomažu Gorcu je Bela krajina med najlepšimi kotički domovine, tudi izvir Krupe. Fotografija: Osebni arhiv

Kako dobro poznamo domovino

»Menim, da državljani Slovenijo verjetno tako dobro poznamo kot državljani drugih držav svoje domovine, evropske države imajo pri tem podobno statistiko. Opažam namreč trend, ki sem ga zaznal na Hrvaškem, da greš lahko pogledat manjšo znamenitost, ko domačina vprašaš po njej, pa vidiš, da veš ti o njej veliko več kot on, čeprav živi tam že 50 let. Tudi pri nas je tako – nekateri Slovenijo zelo dobro poznajo, drugi pa skoraj nič. Tudi sam si, dokler se nisem začel ukvarjati s tem, nisem mislil, da je pri nas tako veliko zanimivosti, zdaj pa opažam, koliko skritih kotičkov premorem..«

Pravi, da so turistični boni gotovo vplivali na spremembe v domačem turizmu, lani, ko so bile meje dolgo še skoraj povsem zaprte, so ljudje večinoma hodili le po Sloveniji. Tedaj so beležili tudi velik porast obiska tako na spletni strani Lepote Slovenije kot na njegovem blogu. »Iskali so ideje in informacije za izlete po naši državi in epidemija jih je gotovo spodbudila, da so šli nekateri večkrat na ‘domači potep’, kot so bili vajeni pred tem, ali so obiskali kraje, ki jih še niso poznali.«

Glede letošnjega poletnega navala na prenočitve v domovini pa pravi, da mu ni jasno, kako gre lahko človek prvi teden v avgustu na dopust nekam na Obalo, čeprav ve, da ga čakajo nepredstavljiva gneča, izjemno visoke cene, kakovost storitev v restavracijah pa pade. »Tega nisem sam nikoli počel, niti ne bom šel v bodoče v glavni sezoni nikoli na naše morje, niti za vikend, enako velja za Bled in druge zelo znane turistične destinacije.« Že več let se namreč v začetku avgusta tradicionalno odpravi v Bosno in Hercegovino, ker ni tam nobene gneče, je pa tudi v najbolj turističnem kraju na voljo ogromno nastanitev po smešnih cenah – 10 evrov za prenočišče in 3 za hrano. Pravi, da se rad sprehaja ob reki Uni, všeč sta mu Višegrad in Lukomir, čudovita gorska vasica, in doda, da ga gneča z leti vse bolj moti.

Na portalu Lepote Slovenije lahko najdete ideje za izlete tudi na podlagi čudovitih fotografij – na primer na Lovrenška jezera. Fotografija: Osebni arhiv

In kaj išče na potovanjih? »Predvsem naravne lepote, različne zanimive reči, kot so zapuščene stavbe, npr. vojaško letališče Željava na Plitvičkih jezerih, na meji s Hrvaško in Bosno, tudi spomeniki … Bolj me pritegnejo ljudje in kultura, najmanj pa mesta – pred njimi bom vedno raje izbral gorsko vasico, v kateri se je ustavil čas,« pove. Ker rad dobro je, tudi na osnovi tega izbira popotniške destinacije, ob tem pa mu prav tako teknejo naši domači okusi, v hribih kaj toplega na žlico – jota, zelje in repa s klobaso, tudi štruklje in potico ima rad, toplo pa se spominja tudi češnjevega močnika svoje stare mame, ki je bil tako dober, da ga ne more prehvaliti. »Na potepih po Sloveniji se pogosto odločim poskusiti tudi tradicionalne jedi – v Bovcu na primer kislo mleko, ki je nekaj povsem drugačnega kot hrana pri nas na Dolenjskem.« Bi pa tudi tujce z veseljem povabil za slovensko obloženo mizo – če že ne na krvavice, ki jim morda po videzu ne bi bile všeč, jih pršut in potica gotovo ne bi razočarala. »Če bi tujcem svetoval, kaj naj obiščejo pri nas, bi izpostavil manj turistične kraje. Pred nekaj tedni sem recimo odkril Gregorčičev slap, za katerega prej še nisem slišal. Slučajno se mi je pokazal na Googlovem zemljevidu, ko sem nameraval iti po dolini Soče in kliknil nanj. Res je čudovit, prav tako kot npr. gramoznica Pleterje pri Ptuju, v kateri se lahko kopaš. Zelo mi je pri srcu tudi Bela krajina, saj je tam manj gneče in za svoj denar dobiš vsaj dvakrat več kot na Obali, ljudje pa so tam zelo prijazni. Rad obiskujem te konce, raziskujem kotičke ob Kolpi, kot so izvir Krupe, razgledna točka Kozice pri Starem trgu pri Kolpi …« Pojasni, da si želi v prihodnosti portal prevesti v angleščino in nemščino, da bi ga lahko uporabljali tudi tujci.

Slovence, ki želijo bolje spoznati našo deželo, pa bi Tomaž najprej za kakšne tri dni povabil v dolino Soče, nato pa nekam v hribe vsaj za en dan, na primer z avtom do Mangartskega sedla. »Kar zna biti še posebno zanimivo tudi za tujce, npr. Nizozemce, saj je pri njih sama ravnina. Moja pokojna teta je živela tam in opazil sem, da so jih zanimale druge stvari kot nas. Navdušil jih je že sto metrov visok hrib, tako bi jih Mangart osupnil. Nato bi jim predstavil kakšno ne preveč turistično področje, kot je Bela krajina, pa kaj štajerskega – Prekmurje, Ptuj z okolico, tudi Koroško. Če želijo na Bled, pa naj gredo raje zjutraj na Ojstrico in počakajo sončni vzhod, saj je z nje lep pogled na jezero. Če želijo ljudje res spoznati Slovenijo, morajo iti namreč na bolj neturistične točke. Tudi domači gosti naj odkrivajo manj znane znamenitosti, ki jih imamo veliko, če nimajo idej, so vabljeni v skupino Lepote Slovenije, kjer jih lahko dobijo. Sem med epidemijo odkril Kočevsko ter bil presenečen, kako veliko se da tam videti, na primer grad Fridrihštajn, Osilnico, Kostel, kjer je zelo lepo in skoraj brez turistov. Takih krajev lahko pri nas najdemo še veliko in zanimivosti nam gotovo ne bo zmanjkalo.«

Trenutno je Tomaž na potovanju po Turčiji in Gruziji z avtom, prevoziti namerava 9000 kilometrov. »Potovanje z avtom ti prinese svobodo, kar obožujem. Spakiraš lahko, kolikor hočeš, na letalu pa si pri tem omejen, svojega avta si navajen, potovanje je najbolj udobno.« Pravi še, da si največkrat okvirno začrta pot, a se zaveda, da jo včasih zaradi pomanjkanja časa premalo razišče, tako pa spusti marsikaj pametnega, kar ima pred nosom. »Dobro je imeti naštudiran itinerarij,« opomni, »ne da se ga potem držiš kot pijanec plota, ampak da veš, ogled katerih znamenitosti je obvezen.«

Besedilo: Mateja Blažič Zemljič

 

PUSTI SPOROČILO