Ne samo bogata preteklost, tudi sedanjost ponuja veliko vabil za obisk in ogled krajev občine Ig, ki je od Ljubljane oddaljena le deset kilometrov. O tem se je med obiskom omenjene občine prepričal republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS). V objemu neokrnjene narave obiskovalci uživajo v kolesarjenju, pohodništvu, izletih na okoliške hribe, v sotesko Iške ali dolino Drage.
Ig je z Ljubljano povezan prek znamenite Ižanke, ki so jo zgradili na pobudo cesarja Franca I. leta 1827. Prva omemba imena Ig je zapisana že v daljnem letu 1249. Danes se lahko obiskovalci po Ižanki pripeljejo iz Ljubljane na Ig tudi z mestnim avtobusom. »Postajamo zelo zanimiva turistična destinacija, kar je za naše gospodarstvo izredno pomembno. Množičnega turizma pa si na obrobju Ljubljane ne želimo,« pravi župan občine Ig Janez Cimperman.
Ig z okolico je najbolj znan po najstarejši kulturi – kulturi koliščarjev oziroma mostiščarjev. Pred najmanj 7.000 leti je bila prva večja poselitev barjanske kotline, najstarejše znano ižansko kolišče pa leži ob novi strugi potoka Resnik. »Dve skupini kolišč pri Igu sta bili kot kulturna arheološka dediščina v okviru serijske mednarodne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp, v kateri sodelujejo še Švica, Francija, Nemčija, Avstrija in Italija, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Nekaj posebnega je naš projekt Na-kolih iz več razlogov. Zaradi vsebine, poskusa preprečitve gradnje in neugodnega obdobja, ki se je pojavilo med gradnjo zaradi nenormalne podražitve materialov za drugo fazo, ki zajema kolišča v naravni velikosti kot muzej na prostem. O tem projektu se veliko govori in veliko je bilo tudi napisanega, komentarji pa v glavnem proti gradnji. Vzrok takega pisanja je kajpak nepoznavanje naše ižanske zgodovine. Menim, da je ta projekt zelo pomemben za razvoj turizma v naši občini, saj je njegova vsebina naša identiteta! Močno nam jo je zagodel tudi covid, saj so cene materialov noro poskočile in ogrozile gradnjo kolišč,« pripoveduje Janez Cimperman, ki županuje občini Ig že dve desetletji.
Možnosti za obiske in oglede je v občini še veliko, med drugim je na Igu zanimivo staro vaško jedro s cerkvijo Sv. Martina, v Staje vabi znameniti rimski nagrobnik Stari dedec, pa gozdna učna pot v dolini Drage ali sprehod ob ribnikih in Koščeva učna pot v naravnem rezervatu Iški morost ter Iški vintgar. Slednja izletniška točka je danes lepo urejena, tamkajšnja gostilna sodobno obnovljena s slovensko gastronomsko ponudbo. »Kar dolgo je trajalo, da nam je uspelo normalizirati ta prostor v neokrnjeni naravi. Kaj vse se je pred leti dogajalo tukaj, celo prašiče so pekli! Ob ponedeljkih smo ves dan pospravljali za obiskovalci od blizu in daleč, odvažali na tone smeti … Mi pa želimo v Iškem vintgarju ohraniti neokrnjeno naravo, endemične rastline in čisto okolje,« poudarja Janez Cimperman. »Razveseljivo in zelo pohvalno je, da občina s svojimi društvi pripravlja veliko različnih prireditev in dogodkov, kot so revija pevskih zborov, daleč naokrog znano tradicionalno velikonočno razstavo, septembrski Ižanski sejem, Koliščarski dan, pohode in festivale, konjeniške prireditve na hipodromu Vrbljene … Tudi zato je Ig turistično še bolj privlačen in resnično ga je vredno obiskati,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Besedilo: Duša Podbevšek – Bedrač
Foto: G.B.
