Krka je ena najlepših slovenskih rek. Dobrodušna podeželanka, ki povezuje vasi ob svojem umirjenem toku. Gostoljubna, kot je, tujca vabi s svojo preprosto domačnostjo. Kraška izvira dajeta reki stabilno vodnatost, in ker ji v zgornjem toku priteka le kak skromen potoček (dežela se tu imenuje Suha krajina), se tudi v spodnjem toku ne razživi, pač pa umirjeno nadaljuje svojo pot vse tja do Save. Med svojim potovanjem je nekdaj poganjala kolesa mnogih mlinov in žag, danes pa so ostaline jezov in nešteti pragovi varna zatočišča velikih postrvi. Ker ni hudourna reka, njeno dno obraščajo zelene alge in mahovi, tako da se, čista in bistra, očem ponuja v blagodejni zeleni barvi. Zaradi vsega tega tudi nosi ime ‘zelena lepotica’. Valežan Taff Price, svetovno znani avtor knjig o umetnih muhah, je pravil, da se mu je v sanjah prikazala neznana reka. Ko je prvič prišel na Krko, je prepoznal natanko ta prostor iz sanj, zelenilo reke, njen tok čez nizek prag iz lehnjaka, obrečno žalujko ob vznožju strmega brega … In tega si ni znal razložiti.
Obilica hrane v reki njenim ribam omogoča hitro rast in močna telesa. V njej namreč živi več vrst mladoletnic, ki po številu in gostoti rojenja prevladujejo nad enodnevnicami in prodnicami. Slednje so žal zadnja leta že zelo redke. Nikakor ne smemo pozabiti omeniti tudi številnih postranic, ki so na ribjem jedilniku vse leto, predvsem pa rešujejo ribolov ribičem v dnevnem času, ko je večina vodnih žuželk v sezoni že rojila. Kadar dopoldanska nevihta na Soči, Unici ali Savi Bohinjki odplakne upanje tistega dne na večerni lov, postane Krka najbližji dosegljivi azil. Tukaj pripravijo postrvi za večerni skok predstavo, ki skoraj nikoli ne razočara. Zgornji, salmonidni revir, kjer je dovoljen ribolov, je od izvirov reke do jezu elektrarne v vasi Zagradec (9 km). Lovimo lahko po sistemu ujemi in spusti, z drugo vrsto dovolilnice pa se sme vzeti dovoljen dnevni ulov. Najbolj znana riba Krke je potočna postrv, poleg nje pa so v reki tudi šarenka, kapelj, klen, predvsem v spodnjem delu pa tudi nekaj manjših rib iz družine krapovcev. Krka je znana tudi po tem, da so se tukaj iz zapredkov izlegli ter v svetovne antologije poleteli nekateri izmed vzorcev serije znamenitih slovenskih muh – slovenskih šašev, cimetaš, srebrač in poletaš, da jih zdaj iz svojih škatlic navezujejo muharji ob večernih skokih. V zgornjem revirju, od izvira do jezu v Zagradcu, je namreč dovoljeno izključno samo muharjenje in uporaba umetnih muh na trnkih enojčkih brez zalusti.
Reka Krka predstavlja poseben izziv za muharje in velikokrat je med njimi deležna tako ljubezni kot tudi sovraštva. Redko kdo jo zapusti ravnodušen. Razgiban vodotok, poln sprememb, tako hitrosti toka kot tudi poraščenosti in globine, predstavlja marsikomu velik izziv. Od izvirov do vasi Krka je reka kar nekaj časa precej mirna in njen tok je zaustavljen z dvema jezovoma. Ribolov v tem predelu zaradi tega tudi ni najbolj enostaven, saj zahteva predvsem znanje muharjenja pod površino. Hkrati je to tudi območje ribolova z obale, pri čemer prihaja do izraza znanje muharskih metov in ostalih drobnih veščin, po katerih se ribiči razlikujejo med seboj.
V vasi Krka postane reka v bližini mostu bolj razgibana in ribolov precej bolj enostaven. Plitvi deli omogočajo ribičem brodenje, da se lahko ribam precej bolj približajo. Na svoj račun tako pridejo tudi tisti malo manj vešči, saj so v varnem zavetju brzic ribe tako rekoč na dosegu roke in za to, da jih ribič doseže, zadostuje precej manj znanja. Hitrost toka je v brzicah temu primerno višja, posledično je tudi lažje pretentati številne postrvi, ki jih v tem delu reke ne primanjkuje. Da je res tako, se lahko prepričamo sami, saj se zaradi priljubljenosti omenjenega dela Krke redko zgodi, da tam ne vidimo nekoga, ki preizkuša svojo ribiško srečo. Poleg tega tudi na tem mestu upravljavec redno izvaja inventarizacije reke Krke, iz katerih je prav tako razvidno, zakaj je ta del ribičem tako pri srcu.
Proti koncu vasi se reka zopet malo umiri z dvema jezovoma, prvim na koncu vasi in drugim pod vasjo Podbukovje, kjer ribolov postane podoben tistemu v zgornjem delu. Od jezu v Podbukovju si nato s tokom sledijo številne kaskade iz lehnjaka in razgibano dno, ki s svojim reliefom, spodjedami in vodnim ter obvodnim rastlinjem omogoča številna mesta za kritje. Slednja so odločilni pogoj za zdravo in številno populacijo potočnih postrvi, ki ta mesta s pridom izkoriščajo. Ob pravem trenutku, ki ga izkušeni ribiči dobro poznajo in pazljivo izbirajo, lahko ob močnem rojenju šašev na primer doživimo tisto, čemur ribiči pravijo, da voda dobesedno vre. Vodna gladina je polna žuželk in različnih manjših in večjih kolobarjev, ki razkrivajo številne postrvi, ki so zapustile skrivališča, da se pridružijo splošni gostiji. Prav tako je nad reko pravo doživetje opazovati rojenje številnih velikih majskih muh, ki v pomladnem času privabljajo na dolenjsko lepotico muharje z vsega sveta. Osupljiv paritveni ples in množično hranjenje postrvi na površini pa še ne pomeni, da je ribolov na Krki takrat tudi vedno enostaven. Marsikdo je bil že deležen učne ure s strani rib, ki lahko svoje hranjenje usmerijo zelo selektivno, zgolj na en stadij določene skupine žuželk, poleg tega pa lahko v istem večeru svoje prioritete tudi večkrat zamenjajo. Krka zato velja za eno zahtevnejših slovenskih rek, ki marsikateremu našemu, pa tudi tujemu ribiču redno podarja lekcije iz ribiške skromnosti.
Razgibana reka s kaskadami nadaljuje pot nekje do Velikih Les, pod katerimi se zopet počasi umirja nad prvim jezom ob prihodu v Veliko Globoko, kjer se po naslednjem jezu umiri skoraj do konca revirja v Zagradcu. Spodnji del je tako večinoma dostopen le za ribolov z obale.
Ribolov na reki Krki so opisovali že avtorji najpomembnejše slovenske muharske knjige ‘Muharjenje’. Že tam lahko zaslutimo njeno posebno mesto med slovenskimi ribiči. Zaradi njene posebnosti in edinstvenosti lahko le upamo, da bo taka tudi ostala in osrečevala naslednje generacije domačih in tujih obiskovalcev, ki jo spoštujejo in se vedno znova vračajo k njej.
Besedilo: Tomaž Modic, ZZRS in Slavko Pajntar – Pinki, TD Krka
Fotografije: Slavko Pajntar – Pinki
