Letošnja zima s snegom ni radodarna, zato marsikatero smučišče ne obratuje, kar ugotavlja tudi Republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS). »Spet se je potrdilo, kako pomembno je, da imajo smučarski centri sistem umetnega zasneževanja, da lahko sploh preživijo,« poudarja Karl Vernik, predsednik RTD TZS. Med tovrstne sodi tudi Smučarski center Stari vrh v Škofjeloškem hribovju, kjer načrtujejo v tej smučarski sezoni 70 smučarskih dni – z zadnjim 10. marca.
Stari vrh ima dolgoletno tradicijo, saj se lahko pohvali s prvimi smučarji že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Razvoj organizirane turistične dejavnosti je bil skoraj ves čas neločljivo povezan z razvojem zimsko-športne infrastrukture.
»Izgradnja nove sedežnice je dala temu razvoju še dodaten polet,« pravi Matej Demšar, nekdanji direktor omenjenega smučarskega centra, ki se danes ukvarja s kmečkim turizmom. »V prvih letih smo se poleg smučarskega turizma najbolj posvečali razvoju kmečkega turizma in danes imamo na našem območju že več kot 200 turističnih postelj v lepo opremljenih sobah in apartmajih,« dodaja Demšar. V zadnjem času je namreč veselo in radoživo na Starem vrhu z okolico tudi v poletnih mesecih – vse več je pohodnikov, gozdovi in travniki pa vabijo nabiralce gob in zelišč.
Foto: Marjan Strmljan
»Smučarsko sezono smo začeli 2. januarja, upamo, da jo bomo končali po načrtu, torej 10. marca. Smučarjev je manj, kot jih je bilo v minuli sezoni, in letošnja zagotovo ne bo pozitivna! Stroški z umetnim zasneževanjem so visoki, decembra so s pripravami vred znašali 100 tisoč evrov. V januarju smo imeli nekaj manj kot sedem tisoč smučarjev. Da bi zvozili sezono, bi jih morali imeti najmanj 25 tisoč. V dobri sezoni pa smo jih imeli že med 30 in 33 tisoč,« pripoveduje Tomaž Trobiš, direktor Smučarskega centra Stari vrh in direktor Zavoda za kulturo in turizem Poljanska dolina. Kar ne more razumeti, da na eni strani opozarjamo, da so otroci (pre)debeli in se premalo gibljejo, po drugi pa imajo šole vse manj športnih dni. »Več bi moralo biti športnih dni, pozimi na snegu, saj ni nujno, da se vsi otroci smučajo, naj se tudi sankajo. Glavno je, da so na snegu v naravi in so aktivni! V šolskih ustanovah temu sploh ne posvečajo dovolj pozornosti!
Seveda, najlaže je otroke popeljati v neki muzej in nazaj domov,« je kar malce jezen Tomaž Trobiš. S kritikami in predlogi ne skopari, pove, da je z usposabljanjem kadrov za delo na smučiščih več težav, odkar so izobraževanje prenesli s Centra za poslovno usposabljanje – CPU na ministrstvo za notranje zadeve. Ugotavlja, da so zahteve na smučiščih bistveno strožje, kot veljajo za druge turistične objekte. »Zato bi morala država odigrati svojo vlogo in zagotoviti primernejšo zakonodajo za smučišča.«
Meni, da bi morala biti smučišča pri plačilu električne energije oproščena trošarnine.
Spodbudno pa je, še doda, da na smučišče, »ki ima najboljšo sedežnico v Sloveniji – edino ogrevano«, prihaja vse več smučarjev iz Ljubljane, zlasti na nočno smuko. Zagrizeni smučarji se k njim pripeljejo celo iz Brežic in Krškega.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek – Bedrač
