V soteski reke Save od Zidanega Mosta proti Radečam je komaj dovolj prostora za cesti na obeh bregovih in še železnico, ki že od leta 1862 povezuje Zidani Most z Zagrebom. Tik preden se pri Radečah soteska razpre in Sava umiri svoj tok, se ponudi pogled na zeleno obarvan železni most iz leta 1894. Ob gradnji je bil to tretji največji most na območju tedanje Avstro-Ogrske.
Radečani so si več kot tri desetletja prizadevali, da bi se zgradil most čez Savo, saj je bilo stoletja reko mogoče prečkati le z brodom. Po gradnji južne železnice skozi Zidani Most brod ni več zadovoljeval potreb povečanega prometa, zato je bilo nujno ukrepati. Leta 1888 je Deželni stavbinski urad predlagal gradnjo železnega mostu. Načrte zanj je izdelal deželni inženir Hrasky in septembra leta 1893 so se vendarle začela gradbena dela. In če gre verjeti časopisom, naj bi se na kranjski strani v temelje vzidalo več načrtov, tiskovin, »kakor tudi imenik pri mostu zaslužnih mož«. Tako je v nedeljo, 26. avgusta 1894, sledilo veličastno odprtje novega mostu, ki so ga poimenovali po cesarju Francu Jožefu.
Doživetje mostu s splava
Zdaj je most tehnični spomenik lokalnega pomena, namenjen le še pešcem in kolesarjem. V preteklosti je bil izjemno pomemben za Radeče in tudi za njihovo okolico, zdaj pa se na njem pogosto ustavi radovedno oko gostov na splavu. Stari most je kot tehnični in kulturni spomenik namreč pomemben del integralnega turističnega proizvoda Splavarjenje na reki Savi. S svojo mogočnostjo gostom na splavu ponudi prav posebno doživetje in spoznavanje tukajšnje kulturne dediščine iz popolnoma novega zornega kota – z rečne gladine. Ponujati nova doživetja in širiti obzorja pa je pravzaprav bistvo turizma.
Barvite zgodbe za zgodovinskimi podatki
Radečani so desetletja živeli ob mostu in z njim. Tako so gradili podobo svoje identitete ter se družbeno in gospodarsko razvijali. Zdaj, ko most prevzema vlogo turistične znamenitosti, se ponuja priložnost pokazati kulturno identiteto kraja tudi navzven, domačim in tujim turistom. Medtem ko je bil most nekoč povezava med levim in desnim bregom, je zdaj veliko več. Kot delček v mozaiku kakovostne turistične ponudbe Radeč je eden najpomembnejših pomnikov preteklosti. Za suhoparnimi zgodovinskimi podatki se skrivajo barvite zgodbe tukajšnjih ljudi, ki železnemu okostju vdihnejo življenje.
Pod mostom je od njegove gradnje preteklo veliko vode. Prevzel je drugačno vlogo, konjska kopita tu ne odmevajo več, promet poteka drugje. Še vedno pa je tu. Železen očak mogočen trdno kljubuje zobu časa in bedi nad reko Savo. Opominja na pomen kulturne dediščine, ki nas obdaja in neslišno, a korenito vpliva na naš življenjski prostor.
Marija Imperl
