Spoštovane bralke, cenjeni bralci!
Glede na turistične napovedi bo kulinarični oziroma gastronomski turizem do leta 2032 doživel kar 16,6-odstotno rast in bo vreden več kot 122 milijard evrov. Gastronomski turizem, ki je preprosto povedano odkrivanje kulture določene dežele ali destinacije prek lokalne hrane in pijače oziroma kuharskih tradicij, že zdaj sodi med najpomembnejše postcovidne turistične trende. Slovenija je v koraku s časom, kar dokazuje s številnimi kulinaričnimi dogodki, od Evropskega simpozija hrane do Tedna restavracij in še bi lahko naštevali. Trajnost in lokalne sestavine so temelj kulinaričnega turizma.
Po drugi strani med 27 s hrano povezanimi tradicijami, ki so pristale na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, ni niti ene slovenske s prehrano povezane tradicije, čeprav izdelovanje lectovih src, s čimer se je na seznam uvrstila Hrvaška, sodi tudi med slovenske tradicionalne obrti.
Naša turistična društva pripravljajo kar nekaj kulinaričnih prireditev, s katerimi ohranjajo spomin na tradicionalne jedi, od dobrot iz krompirja, polente, furmanskih jedi, do salam, bunk, pogač in drugih dobrot. Bogate in tradiciji naklonjene so tudi praznične prireditve naših turističnih društev, zato ne boste prav nič zgrešili, če boste advent preživeli v njihovi družbi.
Neskončno bogata, pestra in razvejana je tudi slovenska zeliščarska tradicija, saj Slovenija razpolaga z izjemno botanično raznolikostjo. Zagotovo bi sodila na Unescov seznam s hrano povezanih tradicij!
Verjetno tudi slovenska potica – vseh sladic kraljica, ki ji je etnolog prof. dr. Janez Bogataj posvetil pravi hvalospev v zborniku Potice iz Slovenije. »Pomembno je, da se konča z eno lepo, dobro, domačo, svežo potico,« je na vprašanje, kaj mora vsebovati dobra božična ali novoletna večerja, odgovoril tudi z Michelinovo zvezdico nagrajeni kuharski mojster Igor Jagodic iz ljubljanske restavracije Strelec.
V Sloveniji je treba okrepiti ponudbo tradicionalnih domačih gostiln, ki morajo ostati temelj naše kulinarike. »Sem ljubitelj vampov, golaža, pečenke, praženega krompirja. To je hrana, v kateri uživam. To so stvari, ki jih je treba ohraniti,« je jasen Jagodic.
Pri Turistični zvezi Slovenije v spoštovanju do tradicionalnih jedi in kuharskih tradicij vzgajamo že mlade generacije. Na letošnji že 13. Zlati kuhalnici so osnovnošolci tako spoznavali užitne divje rastline in zelišča ter pod budnim očesom svojih babic poskušali priti do idealnega testa, kar je ključno, če želimo pripraviti zares slastne tradicionalne slovenske sladice.
V Celju se boste med prazniki lahko sladkali z domačimi piškoti, poticami različnih okusov, cimetovi polžki, celjskimi rolcami, v Laškem s tradicionalno laško medenko s pregreto smetano, ki je značilna samo za to območje, v Kopru s fritolami, fancli, miškami in hroštolami, na Krasu pa s štruklji in fuljami.
Okusi Slovenije so tudi sladki okusi. Pocukrane praznike vam želimo!
Polona Frelih, urednica
