Razgledišče na Strževi domačiji v Škalah

0
41

Društvo REVIVAS Škale je leta 2021 v sodelovanju z Mestno občino Velenje in domačini na Strževi domačiji v Škalah (Miklavžina, Škale 78) postavilo počivališče z razgledno točko, ki ju krasi še obeležje dr. Jožefu Krajncu, pravniku in univerzitetnemu profesorju, utemeljitelj modernega avstrijskega civilnega prava. Pred 200 leti se je namreč rodil prav na Strževi domačiji. Obeležje je kmalu postalo priljubljeno postajališče pohodnikov in dnevnih sprehajalcev.

Strževa domačija (hišno ime) oziroma kmetija Miklavžina leži dobre štiri kilometre iz Velenja, severovzhodno od Velenjskega in severno od Škalskega jezera, na pobočju Lubele. Od središča vasi Škale vodi do nje asfaltirana cesta skozi zaselek Podlubela. Domačija je tudi križišče pešpoti, ki povezujejo kraje Škale, Hrastovec in Cirkovce ter vodijo med hriboma Vodemla in Lubela.

Ime rodbine Strž (Stershe) se je na domačiji obdržalo vse do danes, čeprav zaradi porok in prevzemov tega priimka od konca 18. stoletja ni več. Danes tu živi Branko Miklavžina z ženo Darjo in otroki Blažem, Sašo in Anžetom. Redijo mlado pitano govedo, za lastne potrebe pa tudi krave molznice, pujske in kokoši. Ukvarjajo se še z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, med katerimi je najbolj znana proizvodnja pekovskih in slaščičarskih izdelkov. Slednje Darja Miklavžina, mlada kmetica leta 2014, pod imenom Domače dobrote s Strževe domačije prodaja na svojem domu, ob sobotah pa tudi na mestni tržnici v Velenju.

Informativna tabla za lažjo orientacijo na razgledni točki. Fotografija: Ana Glinšek

Kmetija Miklavžina (Strž) spada med hribovsko-gorske kmetije, ima 39 ha gozda in 8 ha obdelovalnih površin. Samo domačijo obvladujeta velik hlev ter hiša zanimive oblike, zgrajena leta 1960. Stoletna lipa ob hiši daje prijetno senco, pod njo pa stojita še večja zidana stavba z delavnicami in garažo ter več kot 150 let star kozolec (vidna letnica 1864 in napis Krajnc).

Kakih 100 metrov zahodno od domačije, med robom gozda in cesto, je urejeno počivališče z razgledno točko in obeležjem dr. Jožefu Krajncu. Odpre se lep razgled na Škale, sosednji Hrastovec, velik del Šaleške doline ter na hribe v ozadju: od Posavskega hribovja in Kamniško-Savinjskih Alp vse do Pece.

Objekt je zasnovala arhitektka Ana Glinšek, domačinka in članica društva REVIVAS Škale. Sestavljajo ga kotiček za počitek z mizo, klopjo in stolčki, razgledna točka z informativno tablo ter obeležje dr. Jožefu Krajncu z njegovim doprsnim kipom in osnovnimi informacijami o njem. Posrečen preplet betona, lesa in kovine daje občutek skladnosti in modernosti ter se odlično zliva z okolico.

Doprsni kip dr. Jožefa Krajnca je delo kiparke Katje Majer iz Maribora. Objekt je bil predan namenu ob 200. obletnici rojstva dr. Jožefa Krajnca.

Z odkritjem doprsnega kipa dr. Jožefu Krajncu 9. septembra 2021 je objekt na Strževi domačiji dobil končno podobo. Fotografija: Zvone Kodrum

Dr. Jožef Krajnc (17. 2. 1821–22. 2. 1875) velja za najpomembnejšega slovenskega jurista v 19. stoletju. Za časa svojega življenja je zelo malo objavljal, deset let po njegovi smrti pa je izšel splošni del avstrijskega civilnopravnega zakonika, ki predstavlja temelj modernega avstrijskega civilnega prava. Dr. Jožef Krajnc je naveden kot avtor gradiva, ki ga je iz njegove zapuščine obdelal in izdal njegov prijatelj Leopold Pfaff. To delo je Krajncu prineslo posmrtno slavo in mednarodni ugled. Šele takrat (leta 1885) se je zanj začela zanimati tudi slovenska javnost. Dr. Jožef Krajnc je bil rojen na Strževi domačiji v Škalah, a je še pred dopolnjenim dvanajstim letom zapustil dom ter odšel na šolanje najprej v Celje in nato v avstrijski Graz, kjer je doktoriral najprej iz filozofije in nato še iz prava. Od sedemnajstega leta, ko mu je umrl oče, se je preživljal sam, tudi kot vzgojitelj. Leta 1848 je bil izvoljen za poslanca v dunajskem državnem zboru, a je kratko politično udejstvovanje slabo vplivalo na njegovo akademsko kariero. Po neuspešnem iskanju službe v bližini domačega kraja je leta 1855 dobil mesto profesorja na pravni akademiji v Sibinju v Romuniji (takratni Hermannstadt), kjer je ostal 16 let. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije in prehodu akademije pod madžarsko oblast je delo profesorja prava nadaljeval v Innsbrucku in nato v Pragi, kjer je leta 1875 umrl.

Krajevna skupnost Škale-Hrastovec je ena od 16 krajevnih skupnosti v Mestni občini Velenje. Zavzema 8,5 ha (dobrih 10 odstotkov površine občine), v njej sta tudi dve ugrezninski jezeri, Škalsko in Velenjsko (deloma).

Škale so bile do sredine 18. stoletja, ko se je uveljavil Šoštanj, najpomembnejše naselje v Šaleški dolini, pa tudi prvo, ki se je začelo pogrezati zaradi izkopavanja premoga. Kmalu po koncu druge svetovne vojne so Škale izgubile celotno vaško središče in nekaj zaselkov, ki so tvorili jedro vasi. Tudi drugo središče, grajeno preblizu pridobivalnega prostora velenjskega premogovnika, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo podoben konec: zaradi pogrezanja je bilo treba večino stavb porušiti. Tretje, današnje, je zelo skromen nadomestek prvotnega, do izgradnje celovitega središča z dostojno podobo in vsebino pa je še dolga pot. Kljub tej pomanjkljivosti je v kraju veliko lepih in zanimivih kotičkov, ki jih je vredno obiskati in si jih ogledati.

Strževa domačija na pobočju Lubele – pogled iz doline, Fotografija: Verica Pogačar

Društvo REVIVAS Škale se od ustanovitve leta 2009 trudi ohraniti in promovirati dediščino kraja. Med prvimi akcijami je bil popis in vpis sakralnih objektov (kapelic in znamenj) v register nepremične kulturne dediščine. Leta 2016 so izdali zemljevid Škale in Hrastovec za male in velike, ki na zanimiv in izviren način prikazuje zanimivosti kraja. Leto poprej so med Škalskim in Velenjskim jezerom postavili obeležje najdišč mastodonta, ki je ena od sedmih postaj na njihovi tematski poti Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi. Obeležje dr. Jožefu Krajncu je nadaljevanje izgradnje tematskih poti v kraju. Društvo za najavljene skupine pripravlja posebne predstavitve. Prijazno vabljeni!

Več informacij: Društvo REVIVAS Škale, https://revivas-skale.si; info@revivas-skale.si ali 041 673 334 (Zvone Kodrun, predsednik društva).

Besedilo: Verica Pogačar, Društvo REVIVAS Škale

 

 

 

 

PUSTI SPOROČILO