Spoštovane bralke, cenjeni bralci!
Jubilejna izdaja Lipovega lista je v celoti posvečena 120-letnici Turistične zveze Slovenije – najstarejše organizacije turističnih prostovoljcev pri nas, ki je bila letos s svojo izjemno energijo in številnimi prostovoljci zasluženo v središču pozornosti.
Ponosni smo, da lahko najpomembnejše dosežke živahnega in ustvarjalnega jubilejnega leta delimo prav v Lipovem listu, najstarejši in dolga leta edini slovenski turistični reviji. Tudi slednja letos praznuje pomemben mejnik: 40 let neprekinjenega izhajanja. V negotovih razmerah slovenskega in svetovnega medijskega prostora je to dosežek, ki priča o vztrajnosti, predanosti in širokem zaupanju bralcev. Revija je začela izhajati leta 1985 na pobudo Turistične zveze Slovenije, Centra za turistično in ekonomsko propagando pri GZS ter Splošnega združenja za gostinstvo in turizem. Je naslednik strokovnega glasila Turistični vestnik, ki ga je Turistična zveza Slovenije začela izdajati davnega leta 1953.
Lipov list še danes izhaja pod istim imenom, ki ga je predlagal dolgoletni urednik Srečko Šajn. Prve številke so bile namenjene predvsem uveljavljanju celostne podobe slovenskega turizma, katere osrednji simbol je bil lipov list.
»Po zaslugi lipovega lista se je narod prvič začel zavedati samega sebe,« je v nedavnem intervjuju za našo revijo dejal oblikovalec Jani Bavčer, ki je reviji dal njeno likovno podobo, soustvarjal pa je tudi znamenito oglaševalsko akcijo Slovenija – moja dežela. Ta je nastala za potrebe turizma, a je svojo vlogo močno presegla.
»Takrat ni bilo zavedanja, da je Slovenija naša, da smo zanjo odgovorni. Zato smo v prvi seriji oglasov prikazovali to lepo Slovenijo… Ko se je začelo prebujati zavedanje, se je spreminjal tudi odnos,« je prav tako za našo revijo spomnil Jernej Repovž, direktor in kreativni vodja akcije.
Vsebinski temelji revije, ki jim v dobršni meri sledimo še danes, so bili postavljeni že ob njenem nastanku. Zasnoval jih je dr. Janez Bogataj, ki je z nami denimo sodeloval pri izboru najboljših gastronomskih spominkov, soustvarjal pa je tudi jubilejno Pot kruha in pogač, ki smo jo letos izvedli na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Veseli smo, da še vedno sodelujemo z vsemi, ki so postavljali tako temelje revije kot temelje sodobnega slovenskega turizma.
V zadnjih petih letih je revija izrazito tematsko zasnovana. Posvetili smo se literarnemu turizmu, vinskemu turizmu, apiturizmu, turizmu ob vodi in v gozdu – ter še mnogim drugim področjem, ki bogatijo naš prostor in našo identiteto. Pomemben del vsebin ostaja namenjen živemu utripu turističnih društev. Prepričani smo namreč, da brez dejavnih, ustvarjalnih in nenehno prenavljajočih se turističnih društev ni zdravega in trajnostnega razvoja slovenskega turizma. Zato jim v prihodnjem letu želimo še veliko novih idej, močnega duha in neustavljivega prostovoljskega zagona.
Lipovemu listu pa želimo, da tudi v prihodnje ostane glas slovenskega turizma, navdihovalec dobrih zgodb in most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Naj ostane prostor ustvarjalnosti, strokovnosti in srčnosti – ter naj v naslednjih desetletjih še naprej povezuje ljudi, ki verjamejo v lepoto, vrednote in prihodnost Slovenije.
Polona Frelih, urednica
