Žužemberški grad: čarobna trdnjava nad reko Krko

0
91

Grad je eden najslikovitejših in značilnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na strmem skalovju nad reko Krko. Kamnita vrata štirioglatega stolpa naj bi imela vklesano letnico 1000, kar priča, da naj bi dal grad postaviti Viljem I., mož sv. Eme, ki je bil takrat krajišnik Savinjske krajine.

Trški dnevi

Grad je leta 1295 prešel v last goriškega grofa Alberta II. Po izumrtju rodbine je postal last Habsburžanov. Leta 1538 sta grad kot deželno-knežjo posest odkupila Turjačana, brata Jurij in Wolf Engelbert pl. Auersperga. Najbolj znana lastnika gradu sta bila vsekakor Andrej Turjaški – Auersperg, vojaški poveljnik in eden izmed zmagovalcev epske bitke s Turki pri Sisku leta 1593, ter Janez Vajkard I. Auerperg, prvi knez Auersperg, diplomat, vzgojitelj cesarja Ferdinanda III., svetnik in tudi prvi minister v habsburški monarhiji.

Z gradom so povezane tudi legende in znana imena

Leta 1559, na svečnico in semanji dan, je grad zavzel Gregor, nezakonski sin Jurija Turjaškega z osemnajstimi Napolitanci. Vendar zavzetje ni trajalo dolgo, saj je bil v bližini Herbart Turjaški, takratni general Hrvaške krajine, ki je premagal napadalce. Ti so, pobiti in vrženi čez obzidje, žalostno končali v gozdovih, kjer so jih požrle divje zveri. Glede na ta dogodek je leta 1560 cisterijanski menih Janez Faitan spisal pesnitev Seisenbergensis Tumultus, Ropot v Žužemberku. Ohranjenih in prevedenih je le nekaj verzov.

Tudi druga legenda je žalostna. Decembra 1575 je udomačena medvedka pokončala grofico Ano von Eck z Brda, ženo Ivana Turjaškega. V spomin na ta žalostni dogodek so zasadili lipo na trgu, ki je rasla le do leta 1999, ko so jo morali požagati.

Grajsko poslopje z mogočno vinsko kletjo je bilo naseljeno do leta 1893, ko se je iz njega izselilo okrajno sodišče v novo lepo stavbo, še prej pa se je v grad Sotesko preselil knez. Nato je začel grad propadati.

Kopalna sezona v Žužemberku

Med drugo svetovno vojno je bil grad večkrat napaden, leta 1943 tudi požgan, največji udarec pa so mu zadala bombardiranja, še posebno februarja 1945.

Po vojni se je začela prenova gradu, ki je dobila ponovni zalet po ustanovitvi Odbora za obnovo žužemberškega gradu, ki ga je do svoje smrti vodil Slavko Gliha, in s ponovno ustanovitvijo Občine Žužemberk ter sofinanciranjem Ministrstva za kulturo RS iz programa, tako imenovanega kulturnega tolarja.

Danes potekajo v gradu poletne grajske prireditve in tudi mednarodno prepoznani Trški dnevi, grad pa si lahko v od spomladi do zime tudi ogledate.

Za vodene oglede gradu skrbi Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka s svojimi turističnimi vodniki. V gradu si je mogoče ogledati poveljniško sobo Andreja Turjaškega, razgledni stolp z opisom bitke pri Sisku ter portret Janeza Vajkarda I. kneza Auerperga, stavbni razvoj gradu, razstavo o risu ter grajsko kletno dvorano.

Turistično društvo lahko pripravi tudi grajski sprejem s kastelanom, spremstvom in animacijo, s pokušino vina in družabnim pogovorom v grajski kletni dvorani.

Srednjeveški dan na Žužemberškem gradu poteka v nedeljo, ki je bližje 15. juliju, in je že mednarodno poznan osrednji dogodek Trških dni. Maša, srednjeveška tržnica, vitezi, grajske gospodične, plesi, glasba, viteški dvoboji, lokostrelski turnir in oživljeni zanimivimi dogodki iz bogate zgodovine lastnikov žužemberškega gradu so prava paša za oči in za resnično doživetje, predvsem za najmlajše.

Kontakti:

www.tdsuhakrajina.webs.com, https://www.facebook.com/turisticno.krajina

Besedilo in fotografije: Vlado Kostevc, TD Suha Krajina

 

PUSTI SPOROČILO