V SEM-u je na ogled več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s penečimi medicami. Predstavljene so tudi slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, delitev penečih vin po barvi in podobno. Razstava bo odprta do 14. februarja.
Slovenski etnografski muzej je vključen v promocijo naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana.
Na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju so posebej izpostavljene penine, ki so bile leta 2020 odlikovane na ocenjevanju Decanter. Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Slovenija leta 2020 dosegla izjemen uspeh in prejela pet platinastih, sedem zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj.
Razstava vključuje tudi nagrajeno penino peničarja Mirana Sirka, Bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih medalj, in tudi dve penini, nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za Furmint brut nature 2013 in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016.
Razstavo Slovenske penine je SEM pripravil v sodelovanju z BIC Ljubljana. Postavljena je v razstavni hiši SEM.
Velja poudariti, da se bo muzej ponovno odprl že jutri, 23. januarja.
Prva omemba penine v slovenskem prostoru se pojavi 10. decembra 1853, ko Bleiweisove novice poročajo, da je “šampanjsko ali peneče vino – penina – dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni …“.
Začetke proizvodnje penečega vina pa povezujejo s Francijo, kjer je v 17. stoletju patru Domu Pierru Perignonu prvemu uspelo v steklenici ločiti kvasovke od vina in dobiti čisto peneče vino. Vino je kot šampanjec zaslovelo po vsem svetu.
Francozi so naziv šampanjec zaščitili, metoda pridelave “methode champagne” pa se zunaj območja francoske pokrajine Šampanje lahko imenuje klasična metoda, proizvod pa peneče vino.
