Na natečaju Evropske mreže za kulturni turizem (ECTN), ki je potekal na temo Razvoj in promocija turističnih produktov kulturne dediščine, je letos sodelovalo več kot 40 projektov iz 16 držav. Turizem v zidanicah je zasedel prvo mesto kot evropska destinacija trajnostnega in kulturnega turizma 2020, z drugo nagrado pa so nagradili idrijsko Topilnico Hg.
Nagrade se podeljujejo za dosežke in prepoznavne turistične produkte kulturnih vsebin na posameznih evropskih turističnih destinacijah, ki so pripomogli k izboljšanju izkušenj obiskovalcev, in to ob spoštovanju tradicije in vključevanju lokalnih skupnosti. Cilj nagrad je povečanje prepoznavnosti evropskih destinacij kulturnega turizma, ustvarjanje platforme za izmenjavo izkušenj in znanja ter spodbujanje mreženja med destinacijami.
Zmagovalci so prepoznani kot zgledi odličnosti, ki navdihujejo druge turistične kraje in spodbujajo nadaljnji razvoj trajnostnih in odgovornih pobud na področju kulturnega turizma.
Kulturni turizem je namreč najhitreje rastoči sektor evropskega turizma in lahko prispeva tako k trajnosti in konkurenčnosti turizma v Evropski uniji kot širše k trajnostni prihodnosti lokacij kulturne dediščine in lokalnih skupnosti.
Turizem v zidanicah zasedel prvo mesto v kategoriji vinski turizem
Turistični produkt Turizem v zidanicah, ki ga na območju vinorodne dežele Posavje že od leta 2010 razvija Konzorcij Turizem v zidanicah, je na letni konferenci Evropske mreže za kulturni turizem (ECTN) prejel prvo nagrado, in to v konkurenci 13 turističnih produktov iz celotne Evrope. Nagrado so prejeli kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji Vinski turizem 2020.
Zidanice so bile tudi letos rekordno zasedene, predvsem zahvaljujoč turističnim bonom. Če smo pretekla leta v zidanicah gostili več kot 80 odstotkov tujih gostov in samo 20 odstotkov domačih, je bila letos situacija ravno obratna. Temu primerna je tudi dolžina bivanja. Tujci so v zidanicah v glavnem ostajali po teden dni, domači gostje pa dve do tri noči. Konzorcij trenutno ponuja 45 zidanic, v glavnem na območju vinorodne dežele Posavje, nekaj tudi v Podravju. Za pooblaščenega tržnika je Konzorcij izbral turistično agencijo Kompas Novo mesto, ki je v ta namen razvil poseben sistem ‘razpršenega hotela’. Kompas Novo mesto je prodajna služba in recepcija, zidanice pa so razporejene po vinorodnih hribčkih v premeru več deset kilometrov. V zadnjem času je kar nekaj lastnikov zidanic k ponudbi nastanitve dodalo tudi savne in masažne kadi in si s tem med drugim zagotovilo tudi podaljšanje turistične sezone.
Goste, ki prihajajo v naše zidanice, opremimo z informacijami o lokalni ponudbi. Tako domači kot tuji gosti na destinaciji radi odkrivajo lokacije naravne in kulturne dediščine, predvsem pa tudi lokalno kulinariko. Zato se Konzorcij povezuje s kakovostnimi lokalnimi ponudniki in jih priporoča. Večina gostov z veseljem spoznava tudi lokalno vino, ga poskuša in na koncu odnese tudi domov. Gostje, ki prihajajo v zidanice, so običajno zelo okolijsko ozaveščeni. Bežijo od turistične gneče, hrupa in onesnaženega zraka in uživajo v neokrnjeni naravi, tišini, soncu. Zjutraj jih prebudi petje ptic, zvečer uživajo ob sončnem zahodu in zvezdnatem nebu.
Zidanice profitabilne tudi za lastnike
Če so jim v preteklosti prinašale predvsem strošek, sedaj ponujajo pomembno dodano vrednost, omogočajo vzdrževanje, obnovo, nadgradnjo ponudbe … Na ta način se ohranja in obnavlja tradicionalna stavbna dediščina. Brez posegov v prostor smo prišli do novih unikatnih nastanitvenih kapacitet, poleg nastanitve se trži tudi vino, ohranjajo se vinogradi, kar je izjemnega pomena, saj smo v zadnjem času priča trendom sekanja vinske trte. Starejšim generacijam je bilo obdelovanje vinogradov in pridelava vina nekakšen hobi, razvedrilo in način življenja. Mladi pa žal niso več tako navdušeni nad vinogradništvom, in ko starejša generacija opeša, velikokrat posekajo vinograd. Dejstvo je, da velika večina vinogradov leži na strmih vinskih goricah, kjer ni mogoče pridelovati nobene druge kulture. Posekan vinograd čez nekaj let zaraste trnje in grmovje. To pa je izjemna škoda, saj se bo s takim trendom kulturna krajina, na katero smo tako ponosni, v nekaj desetletjih popolnoma spremenila. Prihod gostov v zidanice ne nazadnje povzroča tudi, da so naše vinske gorice še lepše in bolj urejene, kot so bile, in kar je najpomembnejše: ohranja se izjemna kulturna krajina slovenskega podeželja.
Konzorcij Turizem v zidanicah tudi nosilec evropske vinske kulturne poti ‘Iter Vitis’ za Slovenijo
Konzorcij Turizem v zidanicah je tudi nosilec evropske vinske kulturne poti Iter Vitis za Slovenijo. V ta namen je že oblikovano partnerstvo, v katerem med drugim sodelujeta tudi Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za kmetijstvo RS.
Oblikovanih je tudi nekaj turističnih programov, ki vključujejo vse tri vinorodne dežele Slovenije in en čezmejni program s Hrvaško. Naš cilj je povečati prepoznavnost Slovenije kot vinorodne dežele odličnega vina in bogate vinogradniške tradicije, ki jo bodo gostje lahko odkrivali skozi različne vinske zgodbe. Za konec prihodnjega leta se že dogovarjamo za organizacijo večdnevnega dogodka, na katerega bomo povabili vse države, članice vinske kulturne poti Iter Vitis. Verjamemo, da bosta z vključitvijo v kulturne poti Iter Vitis, ki se oblikuje pod okriljem Sveta Evrope, Slovenija in slovensko vinogradništvo dosegla še večjo prepoznavnost.
V Konzorciju Turizem v zidanicah smo prepričani, da bodo zidanice v naslednjih letih eden najbolj prepoznavnih turističnih produktov Slovenije. Kljub odličnim ocenam se zavedamo, da imamo še veliko manevrskega prostora za izboljšanje, poenotenje in dvig kakovosti ponudbe naših zidanic. Prejete nagrade smo izjemno veseli in nam pomeni priznanje za desetletno delo in spodbudo za naprej, hkrati pa verjamemo, da bo zagotovo pripomogla tudi k večji promociji in prepoznavnosti na evropskem in svetovnem trgu.
Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija: Turizem v zidanicah razvijamo že od leta 2010
»Turizem v zidanicah, ki ga na območju vinorodne dežele Posavje razvijamo že od leta 2010, je na letni konferenci ECTN (European Cultural Tourism Network) v konkurenci 15 turističnih produktov iz celotne Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji Vinski turizem 2020. Izvedba trinajste mednarodne konference za kulturni turizem na temo ‘Razvoj in promocija turizma na podlagi kulturne dediščine’ je bila prvotno sicer načrtovana na Krku, zaradi epidemije pa se je odvijala v živo prek spleta.
Nagrado ECTN podeljuje v partnerstvu z Europo Nostro, evropsko civilnodružbeno organizacijo, ki se zavzema za kulturno dediščino, Evropsko potovalno komisijo (ETC), neprofitno organizacijo, odgovorno za promocijo Evrope kot turistične destinacije na tretjih trgih, ter NECSTouR oziroma uradom evropskih regij, ki se s turizmom zavzema za gospodarsko, socialno in okolijsko trajnost. Podprli sta jo tudi kulturni poti Sveta Evrope Feničani in Iter Vitis.«
Janez Platiše
Foto: arhiv Turizem v zidanicah
Topilnica Hg zasedla drugo mesto v kategoriji industrijske dediščine
Idrija leži na drugem najbogatejšem najdišču živosrebrove rude na našem planetu, zato je mesto več kot pol tisočletja živelo od živega srebra. Uporabnost te edinstvene tekoče kovine v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju je spodbudila gospodarski razvoj Evrope. Tako je rudnik že v času obratovanja sodil med tehnično najbolje opremljene rudnike v Evropi. S svojo izjemnostjo je privabljal različne strokovnjake, ki so v Idriji snovali tehnološke in tehnične inovacije evropskega pomena. Po zaprtju rudnika je v Idriji ostala bogata dediščina živega srebra, ki je bila leta 2012 skupaj z Almadénom vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Kmalu po tem, ko je ugasnila zadnja rotacijska peč, leta 1995, so pri Rudniku živega srebra Idrija nastali prvi idejni načrti za prikaz celotnega procesa predelave živosrebrove rude. Območje topilnice, kjer so generacije topilničarjev pridobivale živo srebro iz cinabaritne rude, je bilo dolgo zapuščeno. Čimprejšnje zavarovanje in ohranitev območja topilnice je bilo nadvse pomembno, zato je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija v obdobju od leta 2015 do 2017 s pomočjo Programa finančnega mehanizma EGP 2009–2014 in ministrstva za kulturo v prvi fazi obnove in oživitve območja zgradil nov sprejemni center za obiskovalce ter obnovil objekt klasirnice. Februarja 2017 je Topilnica Hg z odprtjem zaživela v novi podobi. Vsi objekti z ohranjenimi originalnimi stroji in napravami imajo veliko zgodovinsko vrednost. S svojo edinstveno univerzalno dediščino Topilnica Hg dopolnjuje zgodbo Antonijevega rova o pridobivanju živega srebra. Današnje območje topilnice predstavlja zadnjo stopnjo tehnološkega razvoja ter neločljiv del njegove zgodovine. Obnova Topilnice Hg lahko služi kot pilotski primer inovativnega pristopa k varovanju ogrožene kulturne dediščine, ne samo v nacionalnem okviru, ampak tudi širše v evropskem prostoru.
Vsa dosedanja priznanja
Topilnica Hg je v preteklih letih za razstavo ‘Od rude do kapljic živega srebra’ prejela zlato priznanje Severno Primorske Gospodarske zbornice Slovenije, prejeli pa so tudi priznanje Naša Slovenija 2018 v kategoriji ohranjanje dediščine.
ECTN prepoznava kulturni turizem kot najhitreje rastočo vejo evropskega turizma, ki lahko prispeva k trajnosti in konkurenčnosti turizma v Evropski uniji in širše. Nagrade ECTN povečujejo prepoznavnost evropskih destinacij kulturnega turizma, ustvarjajo platformo za izmenjavo izkušenj in znanja ter spodbujajo mreženje med destinacijami.
Sodobna razstava Od rude do kapljic živega srebra obiskovalce popelje skozi celoten proces pridobivanja živega srebra. Na njej obiskovalci s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi živega srebra, spoznajo in doživijo pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet. V klasirnici s končno postajo tovorne žičnice obiskovalci sledijo poti rude iz rudnika prek žičnice do sejalnih in transportnih naprav do rotacijske peči.
Razstava v Topilnici Hg je prilagojena različnim ciljnim skupinam. Primerna je za šolske skupine, individualne obiskovalce in družine. Posebna pozornost je namenjena ranljivim skupinam. Precej vsebin je dodatno virtualno predstavljenih na zaslonih, ki pritegnejo tudi najmlajše.
Center za upravljanje z dediščino živega srebra ima pred seboj velik izziv pri predstavljanju tehniške dediščine, saj poleg Antonijevega rova in Topilnice Hg upravlja in vzdržuje tudi jašek Frančiške, rudniško strokovno geološko zbirko, rudniško kompresorsko postajo ter monumentalne vodne pregrade Belčne, Putrihove in Idrijske klavže. Vsi objekti z ohranjenimi originalnimi stroji in napravami imajo veliko zgodovinsko vrednost in dopolnjujejo zgodbo o Unescovi dediščini živega srebra, ki jo v Idriji ohranjamo s ponosom na preteklost in v spomin prihodnosti.
Jasmina Rejec in Kristina Seljak
