Martinovo velja za najpomembnejši praznik številnih slovenskih vinskih goric, saj gre za dan naše žlahtne kapljice. Vsako leto 11. novembra, na god svetega Martina, iz mošta nastane vino. Žlahtni kapljici in trti naša turistična društva sicer posvečajo pozornost vse leto.
Vinogradniško in turistično društvo Pišece je 22. januarja, na god Sv. Vincenca, ki mu Pišečani pravijo kar vincekovo, organiziralo rez vinske trte. Leden veter in droben sneg sta rezala lica zbranih pišečkih vinogradnikov na Penaverju, v Verstovškovem vinogradu. Ta dan se zima prevesi v drugo polovico in je čas za prva opravila v vinogradih. Člani Vinogradniškega društva Pišece s predsednikom Vinkom Lesinškom so najprej opravili rez vinske trte.
Na trto so kot po stari navadi obesili suhe klobase in slanino, jo zalili z vinom in zraven zapeli. V preteklosti je bila to malica rezačev, danes pa simbolizira željo po obilnem pridelku hrane in dobrega vina. Vinograd in vinogradnike sta blagoslovila župnika Gregor Majcen in Vlado Leskovar. Ob blagoslovu je gospod Gregor Majcen zbrane nagovoril z željo, da dobro skrbijo za pravilen razvoj vinske trte, sam pa bo poskrbel za primerno duhovno rast vernikov in vseh dobromislečih ljudi. Dogodek je popestrila pišečka godba na pihala. Sledilo je druženje v Verstovškovi kleti Marof. Družina je navzoče pogostila z domačimi dobrotami in vrhunskim vinom. Degustacijo je s strokovnimi pogledi podprl njihov enolog dr. Klemen Lisjak. Že odlično vzdušje sta z zvoki citer in violine obogatili Ana Jagrič in Ivana Lesinšek. Druženje se je nadaljevalo z ogledom etnološkega filma Od kola do kupce v kulturnem domu Pišece.
Rez vinske trte na Debelem hribu
Vsako leto pride tudi Sv. Valentin, ki goduje 14. februarja in po starem izročilu daje ključe od korenin. Tako gredo tudi manjši vinogradniki v vinograd, kjer opravimo prvo delo. Letos bodo člani Vinogradniško-sadjarsko-turističnega društva Debeli hrib prikazali rez vinske trte v nedeljo, 12. 2. 2023, ob 14. uri, in sicer med vinogradi na našem Debelem hribu. Naše vrle gospodinje bodo poskrbele za okusno malico.
Rez vinske trte je zelo pomembna zadeva, da je ob trgatvi pridelek tak, kot mora biti. Trsi ne smejo biti preveč obloženi. Vinska trta je po naravi plezalka, ki se je v zgodovini razvijala svobodno in neomejeno. Ko je človek spoznal njeno uporabnost, jo je začel gojiti in vzgajati tako, da si je olajšal delo ob trgatvi. Z rezjo jo je prisilil, da ni zdivjala. Tako še dandanes človek usklajuje svoje koristi z zahtevami trte. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in posledično vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta pa se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, se bo izpostavila bujna rast, ki bo zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra ter najpozneje do napenjanja brstov oz. solzenja, to je nekje do sredine marca. S prepozno rezjo se poveča izguba hranilnih snovi.
S cvičkom med vinogradi
Osemindvajsetega januarja so se številni pohodniki udeležili 27. pohoda S cvičkom med vinogradi v organizaciji turističnega društva Otočec. Na trasi so jih pričakale postojanke lokalnih društev, na katerih so se lahko okrepčali s toplimi in hladnimi napitki, manjkala pa ni niti degustacija domačega kruha, mesnin in peciva. Poleg zgoraj naštetega so pohodniki dobili še dober občutek ob prehojeni poti, polna pljuča svežega zraka, lepe razglede v dolino in na Gorjance ter spomine na druženje in nova poznanstva.
Urbanovo v Tominjah
V nedeljo, 28. maja, ste vabljeni v cerkev sv. Urbana v Tominjah, ki izvira iz v 17. stoletja. Najprej bomo po ljudsko zapeli. Po ‘shodni’ maši pa se bomo sprehodili skozi bolj ali manj resne zgodbe, ki so se stkale v stoletjih. Urbanovo ima velik pomen v kmečkem koledarju, saj sv. Urban velja za vremenskega svetnika. Ker goduje v času, ko vinogradniki končujejo obdelovanje trte, je postal zavetnik viničarjev, vina, vinogradnikov in sodarjev. »Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo,« pravi eden izmed slovenskih pregovorov.
Urbanovo pa velja tudi za pastirski dan. Včasih so morali tega dne pastirji zarana vstati in odgnati živino na pašo pred svitom, sicer jim je nagajivi svetnik ponagajal. Iz vreče je spustil muhe in obade, ki so se lotili zapoznele živine.
Pomlad v Prleških goricah
Turistično narodopisno društvo Razkrižje, skupaj z Občino Razkrižje in skupino vinogradnikov iz občin Razkrižje in Ljutomer, vsako leto zadnjo soboto v maju organizira pohod Pomlad v prleških goricah – Dan odprtih kleti in veselih ljudi, letos bo to že sedemnajsto leto.
Glavni namen prireditve je predstaviti gostom prleško regijo z njenimi znamenitostmi, odličnim vinom in izvrstno domačo kulinariko, značilno za to območje.
Celotna 13 km dolga pot, ki poteka na območju vzhodnih slovenskih goric – vinska cesta Jeruzalem vzhod, se vije med vinogradi, travniki in gozdovi. Med potjo se ustavi pri osmih ponudnikih, ki ponudijo odlično vino in sokove ter številne izvrstne domače dobrote. Na posamezni točki poteka kulturni ali zabavni program. Pohodniki se ustavijo na Vinogradniški kmetiji Krampač v Koprivi, na Turistični kmetiji Dervarič v Koprivi, pri zidanici Turistično narodopisnega društva Razkrižje v Šprincu, v eko goricah Smolkovič v Globoki, pri Sadjarstvu Trstenjak in proizvodnji naravnih sokov, na Turistični kmetiji Jureš v Globoki, v kleti Vinske kraljice Slovenije 2015 Sandre Sedmak ter na Vinogradništvu in kletarstvu Sodec v Koprivi.
Pohod se zaključi na izhodiščni točki pod velikim šotorom na Razkrižju pri Ivanovem izviru ob topli hrani, dobri kapljici ter glasbi.
Zaradi umika schengena bo letošnji pohod še posebno zanimiv, saj načrtujemo vključitev dodatne točke čez mejo.
Pozdrav jeseni
Petnajstega avgusta ob prazniku Marijinega vnebovzetja Turistično narodopisno društvo Razkrižje skupaj z Občinama Razkrižje in Štrigova, župnijama Razkrižje in Štrigova, Turistično skupnostjo Štrigova ter vaščani Šprinca in Koprive tradicionalno prireja prireditev Pozdrav jeseni, ki bo letos že petindvajseta po vrsti.
Prireditev se prične s povorko – procesijo cvetja z razkriške (SLO) in štrigovske (HR) strani do kapelice v Šprincu. Nato pri kapelici v Šprincu, posvečeni Marijinemu vnebovzetju, poteka sveta maša z blagoslovom cvetja. Prireditev se nadaljuje v velikem šotoru pri kapelici v Šprincu z blagoslovom klopotca in vinogradov. V obredu blagoslova sodelujejo skrbnik vinograda, skrbnik klopotca, imenuje pa se tudi botra klopotca.
Prireditev se nadaljuje z vodenim kulturnim in zabavnim programom, v katerem sodelujejo nastopajoči iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja.
Poudarek prireditve je poleg čaščenja velikega krščanskega praznika tudi na sodelovanju med sosednjima narodoma ter srečanju Prlekov, Prekmurcev in Medžimurcev.
Doslej je bil na ta dan v sodelovanju z oblastnimi organi obeh držav na tem območju dan odprte meje. Z ukinitvijo schengena pa bo dostopnost s hrvaške smeri še lažja.
Praznik vina in perecov
Društvo vinogradnikov Dobrovnik bo skupaj z Zavodom za okolje in turizem Dobrovnik ter Občino Dobrovnik tudi v letu 2023 pripravilo tradicionalno prireditev ‘Praznik vina in perecov’.
Prireditev bo potekala na prostem, na ploščadi pred kulturnim domu v Dobrovniku ter v spodnji dvorani kulturnega doma.
Zajemala bo pokušino lokalnega vina, ki ga bodo predstavili domači in okoliški vinarji ter vinarji iz Madžarske in Hrvaške. Vzporedno s pokušino bo potekal prikaz priprave perecov, prav tako razstava perecov, ki jih bodo spekle pridne dobrovniške gospodinje. Na platoju pred kulturnim domom bodo potekale tudi tradicionalne mednarodne vinogradniške igre, na katerih se bodo v spretnostih in znanju s področja vinogradništva pomerile ekipe iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Vse skupaj se bo zaključilo s pravo vinogradniško veselico.
Besedilo: Vinogradniško in turistično društvo Pišece, Vinogradniško-sadjarsko in turistično društvo Debeli hrib, Turistično društvo Otočec, Alenka Penko, KETŠD, A. Mihelčič Harije, Turistično društvo Razkrižje, Društvo vinogradnikov Dobrovnik
Na naslovni fotografiji: Martinovanje v Mariboru, Fotografija: Marko Pigac
