Predstavljajte si, da ste obdani s slikami cvetočega drevja vrhunskega slikarja z vseh strani. Multimedijska predstavitev Van Gogha v Muzeju umetnosti Indianapolis je imela tisto nekaj, kar je naredilo doživetje izjemno – vonj.
»Ko prvič zaznamo vonj, ga za vedno povežemo z dogodkom ali krajem, kjer smo ga doživeli. Ko ponovno zavonjamo vonj, nam prikliče žive spomine na prvo izkušnjo,« je za revijo Forbes povedal Scott Williams, ki sodeloval pri odmevni digitalni razstavi Van Gogha. Fantastične podobe francoske pokrajine, ki jih je upodobil znameniti slikar, so dobile povsem druge razsežnosti, ko je v prostoru zavel posebej za to ustvarjeni vonj.
Vonj je bil do zdaj prezrta dimenzija turizma in potovanj oziroma je bil samoumeven. Če vzamemo za primer kulinariko: od potice, breskev do tartufov, le kaj bi vse to pomenilo brez vonja?! Kot ugotavlja vse več raziskav, je vonj je verjetno najbolj znanstveno spregledan človeški čut, čeprav močno vpliva na naše vedenje, čustvene in socialne odzive. Razlog za to, da je bil vonj tako dolgo spregledan, je, da se ne zavedamo povsem, kako vpliva na nas. Vohalni signali obidejo del naših možganov, znan kot talamus, ki ima pomembno vlogo pri pozornosti in zavesti. Pogosto, ko se zavemo vonja, smo že sprejeli odločitev! Ravno ta močni adut vonja je postal nova pomembna turistična priložnost. Tega se že zavedajo luksuzni hoteli, kot so Mariott, Sheraton in Hilton, ki poskrbijo, da njihove goste najprej pozdravi skrbno izbran vonj, ki so ga pripravili posebej zanje. Čeprav vonja ne vidimo, je namreč nekaj, kar nenehno doživljamo in nas ves čas obdaja.
Kaj goste popelje v zgodovino ali jih v hipu očara?
National Geographic zato opaža nov trend v muzejih in hotelih, ki daje vse večji poudarek vonju. To ni naključno. Vonj se v hipu dotakne naših čustev. Sami se lahko vprašamo, kakšen vtis je naredil na nas še tako lep hotel ali restavracija, če so toalete zaudarjale ali je v prostoru ni bilo prijetnega vonja.
Sodobni trend razumevanja vonja, čustev in razpoloženja dela korake še naprej. To so predvsem tematske razstave, na katerih obiskovalci ne le gledajo umetnost, ampak jo tudi vohajo. Nemški muzej v Ulmu je lani pripravil razstavo slik ‘Sledi svojemu nosu’. Obiskovalci so lahko podoživeli vonje vrtov, jedi na mizi ali parfum. Več sto let stare slike lahko doživimo na povsem drugačen način, če nas vonj popelje v upodobljene trenutke kot nekakšen ‘časovni stroj’, ki nam je nenehno na voljo, a je bil povsem spregledan. Pri razstavi v Ulmu je sodelovala mednarodna organizacija za okuse in parfumere IFF (International Flavours and Frangnances). Vonj je postal privlačna dodatna ponudba pri obisku muzejev, ki lahko delujejo kot toge institucije. Doživetje vonja v trenutku spremeni atmosfero zaprtega prostora v muzeju.
Zato je tudi pariški Louvre leta 2022 omogočil obiskovalcem ogled muzeja od prazgodovine do sodobnosti še skozi dimenzijo vonja. Francoski muzej vabi obiskovalce z besedami, da bodo vonji pri ogledu vzbudili v njih povsem nova čustva. Madridski Prado je iznajdljivo vonj vključil v ogled slike Jana Brueghela in Petra Paula Rubensa Čutilo vonja.
»Brueghelovo delo spominja na vrt redkih dreves in rastlin, ki je pripadal Isabel Clari Eugeniji in njenemu možu v zgodnjem 17. stoletju v Bruslju. Prikazuje več kot 80 vrst rastlin in rož ter različne živali, povezane z vonjem, ter vrsto predmetov, povezanih s svetom parfumov, vključno z dišečimi rokavicami, posodami z dišavami, gorilnikom za dišave, segretim v razkošnem žaru, in posodami za destilacijo esenc.« https://blog.phillipscollection.org/2016/04/11/senses-smell/
V španskem muzeju ob sliki lahko doživite deset vonjev: alegorija (mešanica rož), rokavice (plemstvo je nosilo odišavljene rokavice, uporabljen je recept iz leta 1696), figovec (vonj, ki je res omamen), cvetovi pomarančevca (neroli iz cvetov pomarančevca je postal priljubljen v 17. stoletju), jasmin, vrtnica, iris, narcisa, cibetovka (živalski izloček, ki so ga uporabljali v 17. stoletju, ker je podaljšal obstojnost vonja) in narda.
Amsterdam od leta 2022 ponuja sprehod skozi vonje mesta. Inovativni ogled mesta bi lahko prevedli kot ‘Mestni vohljači’ (City Sniffers). Na ogledu obiskovalci spoznajo vonje vodnih kanalov, rožmarina, vonj cibetovke, povezanega z zgodovinskimi dišavami, vonj lipe in rekonstrukcijo vonja pomandra, dišečega dragulja, ki naj bi ščitil pred boleznimi v času kuge. Sledenje vonju po Amsterdamu je domiselno voden ogled zgodovine mesta v organizaciji Muzeja Amsterdam.
Si predstavljate, kako bi bilo, če bi lahko vonjali vrtove Versaillesa ali dvorano za diplomate kraljice Kleopatre? Zgodovina je vonje vedno povezovala z odličnostjo, sproščenostjo in eleganco, a tudi z nevarnostjo, privlačnostjo ali odvratnostjo.
Na vrsti je Slovenija. Kako diši? Po medu in orehih, hladu Soče in gora, po suhem senu in jabolčnih krhljih, po sveže nabranih kamilicah in sečoveljskih solinah, po kruhu, ki je ravnokar prišel iz peči? Tu je še vonj kovačnice, lesnih ostružkov suhe robe, delavnice, v kateri se pripravljajo nove smuči, pihanega stekla, mineralne vode … Kakšen vonj je bil na mestni tržnici v Ljubljani v srednjem veku? Ali kako so dišale rokavice avstrijskega cesarja Franca I., ko je leta 1826 obiskal Dol pri Ljubljani? Zgodovina vonja je časovni stroj.
Besedilo: Katerina Vidner Ferkov, WhollyLife
Na naslovni fotografiji: Madridski Prado je vonj vključil v ogled slike Jana Brueghela, Pet čutov: Vonj, c. 1625. Olje na platnu, 27 5/8 x 44 5/8 palcev.
