Zeleno bogastvo Šentjanža z okoliškimi griči

0
109

Šentjanci živimo v mali deželi, ujeti med Dolenjskim gričevjem in Posavskim hribovjem. Gričevje se oklepa krmeljske kadunje in se konča, ko se severno od Šentjanža zredčijo vinogradi, sadovnjaki in pašniki. Šentjanško hribovje pripada višinskim pasovom od 400 do 800 metrov nadmorske višine in obsega okoli 26 km2. Najvišje ležeča vas je Leskovec, ki leži na 721 metrih nadmorske višine in se je leta 2005 okitila z nazivom najlepša hribovska vas v Sloveniji v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna. Ta dosežek je dal članom Turističnega društva Šentjanž posebno moč in željo, da iz naravnih danosti ter s pomočjo gostoljubnih krajanov naredimo zgodbo, ki se ji reče turizem. Največji potencial za razvoj turizma na našem območju so neokrnjena narava, prostrani gozdovi, bogata zgodovina, dobrosrčni ljudje in seveda vrhunska gostilna. Vse to smo s tančico mitov odkrivali korak za korakom. Najprej smo se začeli pogovarjati, kako in kje začeti. Pravilno smo se odločili, da medse povabimo dobre in izkušene gozdarje, naravovarstvenike, lovce in še živeče rudarje, ki so delovali na našem območju. V zimskem času smo izvajali okrogle mize, ki se jih je lahko udeležil vsak, ki je želel prisluhniti pogovoru, dajati pobude ter deliti mnenja. Največ predavanj smo izvedli z gozdarji in naravovarstveniki. Tako se je začelo. Nastajale so tematske poti. Do sedaj imamo štiri – vse so opremljene s smerokazi, informacijskimi tablami, razgledišči, klopmi za počitek in kar nekaj gozdnimi okni, ki imajo bogato vsebino.

Gozdno okno ob gozdnem robu, Fotografijo: Annemarie Culleto

Vsaka pot ima svoje posebnosti. Pohodnik po Krekovih stezicah se sreča s stoletnima lipama in se sprehodi skozi najvišje ležečo vas na našem območju. Pot ga vodi po gozdnatih in senožetnih poteh s pogledom na reko Savo, mimo razvalin Starega gradu, do cilja pa po za nas nebeško lepi idilični dolini Pekel. Umetniki, ki se tu srečujejo vsako leto na pragu poletja na umetniškem shodu ArtEko, pravijo, da če je to Pekel, jih raj ne zanima. Pohod po Krekovih stezicah je tradicionalno vsako leto tretjo soboto v maju.

https://lipovlist.turisticna-zveza.si/wp-content/uploads/2022/01/Annemaroe-Culetto-Opisna-tabla-scaled.jpeg

Zadnji vikend v oktobru, ko naš kraj obeležuje svoj praznik, se podamo po poti narodnega heroja Milana Majcna. Pot nas vodi po poljskih poteh ob reki Hinji, mimo mejnega kamna, vse tja do Murnc, kjer se lepo urejeno spominsko obeležje spogleduje z dolenjskimi griči in mogočnimi gozdovi obrobja Jatne.

Pešpot po mladem pragozdu, Fotografija: Annemarie Culetto

Trinajstega februarja se vsako leto, ne glede na to, kakšno je vreme, podamo po tematski poti TV5A v Jatni, kjer na obrobju gozda stoji spomenik padlima kurirjema.

Mimo lisičjih jam, fotografija: Annemarie Culetto

Na tem mestu bi vas še posebno lepo želeli povabiti na popotovanje po rudarski tematski poti Tk pav, na katerega vsako leto organizirano vabimo v juniju. Na pot se podamo ob junijski polni luni iz zaselka Koludrje, ko nam jo še dodatno osvetljujejo kresničke. Pot so poimenovali domačini in izvira iz nemškega poimenovanja za dnevni kop, ‘Tagesbau’. Mimo gozdnega okna na gozdnem robu se podamo v objem mladega pragozda. Na poti nas ves čas spremlja gozdni škrat Knapec. Že globoko v gozdu nas pozdravi mogočna Douglasova jelka, ki jo je posadil domačin Franc Štirn na območju navoza jalovine iz bližnjega dnevnega kopa. Pot se zoži in nas popelje do Črne mlake, majhnega jezerca sredi gozda, ki je nastalo na mestu dnevnega kopa, ko je gozdno kotanjo zalila voda. Tu smo običajno priča žabji svatbi, ki jo uprizori žabji zbor. Ob jezercu je mogoče posedeti in prisluhniti zvokom gozda. V bližini Črne mlake lahko skozi gozdno okno uzrete rastišče šotnega mahu in se poučite, v čem se razlikujeta visoko in nizko barje. Če človek pobrska po gozdnih tleh, lahko še danes otipa premog, kakršnega so naše prababice in pradedje tu kopali nekoč. Knapec nas nato usmeri proti gozdnemu oknu pri izviru, od koder so nekoč rudarjem vodo v baraglah, putrhih, škafcih in kanglah nosili vaserpinči. Po ravni gozdni poti se popotovanje nadaljuje do vzpenjače, kjer si na shematskem prikazu lahko pričarate, kako je potekalo tovorjenje premoga iz dnevnega kopa v bližnji Krmelj. Po strmi gozdni poti se mimo številnih lisičjih brlogov spustimo v dolino do reke Hinje. Od tam se lahko na izhodišče vrnemo po isti poti, lahko pa se namenimo proti Krmelju in nato po krožni gozdni poti nazaj proti Šentjanžu.

Oglasna tabla, Fotografija: Annemarie Culetto

Poleg organiziranih pohodov smo poskrbeli tudi za naše najmlajše. Tako vsako leto organiziramo teden sonaravnega ustvarjanja z učenci naše šole. S tem projektom se želimo vključiti v gozdno pedagogiko, ki jo izvajajo na šoli. Do sedaj smo skupaj postavili hotel za žuželke v vaškem sadovnjaku, zavetišče za ježke, kar nekaj ptičjih valilnic, ki so jih učenci naredili sami in jih postavili v naše okolje. Skupaj z učenci skrbimo tudi za največjo učilnico na prostem v osrčju mladega pragozda Tk pav.

Pot čez barje, Fotografija: Cveta Jazbec

Naše poti so nekakšne oaze miru, sproščanja, spoznavanja okolja, v katerem živimo. Tu lahko nemoteno uživajo vse generacije – od najmlajših do najstarejših. Upamo, da se nam na naših popotovanjih kdaj pridružite in z nami občutite, zadihate ter doživite bogastvo, ki ga ponujajo gozd in zaplate zelenih travnikov, ki ga prekinjajo.

Besedilo: Cveta Jazbec in Petra Majcen

 

 

PUSTI SPOROČILO