Podnebje se spreminja – in parki z njim

0
105

V Arboretumu Volčji Potok opažajo, da se drevje odziva na postopoma vse bolj vroča in sušna poletja. Odzivi dreves so različni, ena propadajo in se sušijo, druga se divje, nezaželeno sama sejejo. Na spremenjeno podnebje se v Arboretumu proaktivno pripravljajo tudi s preizkušanjem vrst, ki so se v tujini izkazale za najbolj obetavne v spreminjajočih se podnebnih razmerah.

Francoski vrt v Arboretumu Volčji Potok so obrobljale Lawsonove paciprese. Na sliko so konec 90. let, ko so se po nekaj vročih in presušenih poletjih enostavno posušile. To so bile prve žrtve spremenjenega podnebja v Arboretumu Volčji Potok.

Arboretum Volčji Potok je priljubljen cilj obiskovalcev, ki prihajajo tja po sprostitev, na dnevni odmerek rekreacije, ogled raznolikih razstav ali obisk dobro znanega otroškega igrišča, na katerem se otroci lahko zaposlijo za več ur. V osnovi je Arboretum Volčji Potok velik javni park, v katerem se prepletajo kulturne in naravne vsebine. Njegova osnova pa je zbirka lesnatih rastlin, torej dreves in grmov.

V Arboretumu Volčji Potok skrbijo za 6000 dreves in grmov, ki pripadajo 2500 vrstam in sortam okrasne drevnine. Poleg drugih okrasnih grmov imajo 1150 različnih sort vrtnic, kar skupaj nanese še več kot 5000 rožnih grmičkov in grmov. To zakladnico rastlin imajo dokumentirano in spremljajo, kaj se dogaja z njo.

Uničujoča moč prevročih poletij in suše

Od sredine 90. let naprej v Arboretumu Volčji Potok opažajo, da se nekatere vrste nezadržno sušijo. Glavni razlog za to vidijo v vročih in sušnih poletjih. Lawsonove paciprese so že skoraj vse suhe, ne da bile za to krive bolezni ali škodljivi. Propadli so vsi starejši mamutovci oziroma goske sekvoje. Tudi zanje je postalo prevroče in presuho.

Isti dejavniki desetkajo smreke v parku, saj olajšajo delo lubadarjem. Vitalna in sočna smreka se lubadarjev obrani, saj jih sproti utaplja v smoli. Presušena se ne more več braniti. V obdobju od sredine devetdesetih let v Arboretumu Volčji Potok beležijo propad polovice parkovnih smrek, tako navadnih kot omorik. Suha poletja desetkajo tudi kleke, saj njihovemu glavnemu škodljivcu, miniaturnemu hroščku krasniku, izrecno godijo.

Modro dišeče cvetje se odpira na pavlovniji. Temu drevesu nova poletja godijo, saj se je začelo sejati po bližnjem gozdu. Podnebne spremembe lahko spremenijo značaj drevesnih vrst tako, da postanejo nadležne invazivke

Drugačen je primer s prelepim modro cvetočim drevesom, s pavlovnijo. Včasih so cvetni popki pozimi večinoma pozebli, zdaj nič več. V bolj vročih poletjih semena uspešno zorijo in vrsta se je začela obnašati kot invazivka: sama se seje po parkovnem gozdu, kjer jo za zdaj dovolj uspešno izkopavajo. Na sumu, da utegneta zaradi toplejše in bolj sušne klime ‘iti po svoje’, sta tudi vsestransko vrtnarsko uporabni lovorikovec in poleti cvetoča metuljka.

V Arboretumu Volčji Potok dogajanje opazujejo in delajo zaključke. Del drevnine se poslavlja, od drugega dela se bo treba posloviti zaradi varovanje narave. Kaj storiti, da park ne bi opustel? Lotili so se sajenje dreves za spremenjena poletja.

V mestih bo drevesom še težje

V naslednjih 20 letih se bo po zmerno optimističnem scenariju temperatura v Sloveniji dvignila za dodatni 2 °C, po pesimističnem pa za 4 °C. Pred desetimi leti je bilo v Ljubljani po 26 vročih dni, to je takšnih, ko se temperatura čez dan povzpne prek 30 °C. Po srednje optimističnem scenariju se bo njihovo število do konca stoletja povečalo za enajst, po pesimističnem pa podvojilo. Že po zmerno optimističnem scenariju bo do konca stoletja vsako leto po en vročinski val, ki bo enako ali bolj vroč od tistega leta 2003. Takšne so prognoze, ki so jih za podnebne spremembe v Sloveniji do konca 21. izdelali slovenski meteorologi.

V Arboretumu Volčji Potok so se sajenju dreves za prihodnost na lastno pobudo pridružili dijaki Gimnazije Moste. Drevesa za prihodnost smo poimenovali vrste, ki bodo po tujih izkušnjah najbolj primerne za urbano rabo v spremenjenem podnebju.

Vse te toplotne obremenitve bodo drevesom zagrenile življenje. V mestih bo drevesom še mnogo težje kot v velikem parku, ker zrak dodatno segrevajo promet, klimatske naprave in toplota, ki se odbija s fasad in seva iz asfalta. Višja je temperatura, več vode potrebuje drevo – a od kod naj jo dobi? Dež v mestih namreč oteka v meteorno kanalizacijo. Odprtih tal, ki lahko sprejmejo deževnico in jo privedejo do drevesnih korenin, pa je v drevoredih in na tlakovanih površinah mnogo premalo. Vročina se bo v prihodnje bratila s sušo, zato bo situacija še slabša.

Vse to bo povzročilo spremembe v drevesnem fondu. Veliko vrst, ki so iz narave vajene vlage v tleh in v zraku, bo v urbanem okolju propadalo. Treba je pripraviti nov oziroma dodatni sortiment drevnine za urbano okolje. Drevesa so namreč eno redkih orodij, ki bodo lahko mesta senčila, aktivno hladila in tako naredila znosnejša za ljudi.

Kaj saditi v prihodnje?

V Arboretumu Volčji Potok so v letu 2021 posadili 80 dreves, saj želijo preizkusiti, ali so res primernejša za čase, ki prihajajo. Pri tem se opirajo na izkušnje, ki jih sporočajo kolegi iz tujine. V Evropi namreč že dve desetletji potekajo poskusi, s katerimi iščejo odgovor na vprašanje, katera drevesa saditi v prihodnje. V Düsseldorfu so 2016. objavili seznam ‘dreves za prihodnost’. Dve pri nas zelo pogosti vrsti, divji kostanj in javorolistna platana, sta na spisku označeni kot problematični in se zanju odsvetuje mestna raba.

Drevesna senca mesto aktivno hladi. Na sliki so ostrolistni javorji, najpogostejše drevo na javnih površinah v Ljubljani. V primeru nove javorjeve bolezni ali škodljivca, lahko Ljubljana ostane brez polovice dreves, zato je treba pestrost drevesnih vrst na javnih površinah načrtno povečevati.

Letos se zaključuje sedemletni projekt ‘Mestno zelenje 2021’, ki išče najprimernejša obcestna drevesa za prihodnost v podnebno različnih regijah v Nemčiji, od takšnih z vinorodnim, do takšnih s celinskim in predalpskim podnebjem. Takšno pestrost imamo tudi v Sloveniji, zakaj ne bi torej preverili, kaj so dognali Nemci?! Predhodna poročila projekta so bila namreč objavljena že leta 2017.

Podobnih raziskav in projektov je še mnogo več. Sortiment za spremenjeno podnebje preizkušajo in razvijajo denimo tudi madžarski drevesničarji. Ni potrebe, da bi v Sloveniji izumljali stvari na novo, smiselno pa je tuja priporočila preučiti in preizkusiti v naših razmerah.

V Arboretumu so za preizkus, kaj bo delovalo v Sloveniji, v prvem naboru posadili vrste in sorte, ki jih priporoča več tujih izsledkov. Tako so posadili različne javorje, hraste, proti boleznim odporni breste in hruške, magnolije, sofore, gledičije in še marsikaj. Študijski nasad bo hkrati ogledni, kar pomeni, da bodo projektanti vabljeni v Volčji Potok, da spremljajo in ugotavljajo, kako bodo te vrste uspevale. V Arboretumu Volčji Potok menijo, da so kot drevesom zapisana ustanova dolžni širiti preverjene informacije in nasvete. Kot eno od strateških nalog vidijo sodelovanje s projektanti, ki imajo vpliv tako na projektiranje rastnega prostora za korenine kot za odločanje, katere vrste se bo sadilo.

Pestrost je smiselna

V Sloveniji imamo problem z razmeroma majhno pestrostjo drevnine v mestih. V Ljubljani pripada več kot pol vseh dreves na javnih površinah eni drevesni vrsti. Spremenjeno podnebje bo povzročilo tudi širjenje novih drevesnih bolezni in škodljivcev. In tako se lahko vrstno revni nasadi ob novem škodljivcu izkažejo za veliko tveganje.

Dolgoročno imajo možnosti za preživetje samo vrstno raznoliki nasadi. V Evropi velja priporočilo, naj bo največ 10 odstotkov dreves na javnih površinah iste vrste, največ 20 odstotkov dreves istega rodu in največ 30 odstotkov dreves iste botanične družine.

Da bo mogoč premik sestave v tej smeri, je treba načrtovalcem predstaviti alternative. Preizkusni nasad proti klimatskim spremembam odpornih vrst v Arboretumu Volčji Potok ima prav tak cilj in je po svojem namenu pomemben za stroko v širšem prostoru.

Besedilo: Matjaž Mastnak

Fotografije: Arboretum Volčji Potok

PUSTI SPOROČILO