Braslovče ležijo v skrajnem jugozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Neposredna bližina avtoceste Ljubljana–Celje in regionalne ceste Šentrupert–Logarska dolina omogoča obiskovalcem lahek dostop do kraja, ki je s svojim jedrom in okolico pester preplet naravne dediščine in kulturno-zgodovinskih spomenikov.
TD Braslovče je bilo ustanovljeno leta 1961. Njegovi članice in člani so takoj poprijeli za delo, da bi s skupnimi močmi pripomogli k turističnemu razvoju kraja in k ohranjanju njegove naravne in kulturne dediščine.
Živahno dogajanje ob Braslovškem jezeru
V prvih letih po ustanovitvi društva so severozahodno od Braslovč, ob vznožju Dobroveljske planote, zajezili tok potoka Trebnik. Iz zamočvirjene kotanje je nastalo Braslovško jezero. V ostrih zimah so na zamrznjeni jezerski površini drsali, na njem so pripravili celo tekmovanje v bobu. Poleti pa so bile ob njem številne kulturno-zabavne prireditve. Del obale in jezera je bilo kopališče.
Pred nekaj leti je TD v sodelovanju z občino Braslovče obnovilo sprehajalno pot ob jezeru. Postavili so klopi, na katerih si lahko obiskovalci odpočijejo – s pogledom na ples žuželk, rac in labodov na gladini jezera. Šelestenje listja v krošnjah dreves, ki se razraščajo do jezerskega brega, pritegne žvrgolenju številnih ptic, ki gnezdijo tu. Ob jezeru je gozdna učna pot, na kateri lahko obiskovalci izpolnijo svoj žepni herbarij; knjižico lahko kupijo v avtomatu pred jezerom. Ob jezeru je urejen tudi gostinski lokal.
Od tod povede turistična tabla proti brunarici TD Braslovče na pobočju Dobroveljske planote. Člani TD Braslovče so s prostovoljnim delom prenovili staro zidanico in ji dozidali lesen del. V brunarici prirejajo društvena srečanja, k njej pa zahajajo tudi drugi, ki si želijo miru, še zlasti poleti; poleg tega je ob njej tudi prostor za piknike.
Eden najstarejših trgov na Slovenskem
Med jezerom in braslovškim trgom je prireditveni prostor, ki je obenem tudi najboljša izhodiščna točka za ogled Braslovč. Obiskovalce v kraju pozdravi Zeleno okno, skozi katero se odpira čudovit pogled na »Dolino zelenega zlata« (hmelja) na eni strani in na Dobroveljsko planoto na drugi. Skozi okno je videti tudi smučarsko skakalnico, na kateri je vadil prve skoke olimpijec Matjaž Debelak.
Znamenitosti Braslovč so prikazane na veliki tabli ob oknu. Na prireditvenem prostoru stoji štajerski kozolec, ki je med največjimi kozolci v Sloveniji. Z naravne terase, ki jo je ustvarila reka Savinja, pa se vidijo obširni nasadi hmelja. TD Braslovče je ob prireditvenem prostoru uredilo vzorčni nasad hmelja, kjer lahko obiskovalci izvedo več o njem in o obdelovanju hmeljišč nekoč in zdaj.
Le streljaj od prireditvenega prostora proti jugu je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki zapira trg s severne strani, z južne strani pa jo obdaja dobro ohranjeno protiturško taborsko obzidje. Cerkev, v kateri naj bi bila nekaj let pokopana Veronika Deseniška (ali na pokopališču, ki je bilo ob njej), je v osnovi romanska, dograjeni deli pa so v gotskem slogu. Ima enega lepših baročnih zvonikov v Sloveniji. Zanimiva je tudi baročna notranjost cerkve.
Trg v Braslovčah spada med najstarejše trge na Slovenskem. Trške pravice je kraju leta 1360 podelil grof Herman Celjski. Poleg cerkve je na njem najznamenitejša stavba Legant. Že v času žovneške gospode naj bi bil tu stražni stolp, pozneje sedež trškega sodnika, knezi Celjski pa naj stavbo uporabljali kot lovski dvorec. Tudi sprehod po trgu, ki je že dobil priznanje TZS kot najlepše urejen slovenski trg, je zanimiv. Hiši nasproti Leganta krasijo freske, pogled pa pritegnejo tudi ohranjeni portali trških hiš. Na trgu je sedež občine, v pritličju občinske stavbe pa je pisarna TD Braslovče.
Grad, kjer naj bi živel in umrl Friderik II. Celjski
Južno od trga se na križišču prometnih poti usmerimo proti gradu Žovnek. Mimo gostišča Ferlič se že približamo dvesto let staremu kostanjevemu drevoredu, ki je zavarovano območje naravnih vrednot (Natura 2000). Končuje ga klasicistični dvorec Novi Žovnek. Od tod sledimo kažipotu proti Žovneškemu jezeru, umetnemu jezeru, nastalemu z zajezitvijo reke Trnavce. Pogosti obiskovalci jezera so labodi, »grajski stražarji« gradu Žovnek. Ob gozdnatem bregu gnezdijo številne ptice.
Grad Žovnek leži na vzpetini pod Dobrovljami. Prva pisna omemba gradu sega v leto 1130. Tu so živeli Svobodni gospodje Žovneški, predniki grofov in pozneje knezov Celjskih. Na gradu naj bi preživel zadnja leta svojega življenja Friderik II. Celjski in na njem tudi umrl. Razvaline gradu (ki ga sicer obnavljajo) pripovedujejo in odkrivajo številne zgodbe o življenju nekdanje gospode. Z gradu se odpira pogled na skorajda vso Spodnjo Savinjsko dolino, Celje z gradom in celo na Boč in Donačko goro.
Preserska jezera za umirjen oddih
Iz Braslovč nas proti vzhodu (ko v kraju Preserje prečkamo regionalno cesto Šentrupert–Logarska dolina) pozdravijo Preserska jezera oziroma štirje ribniki, na katerih je mogoč športni ribolov. Grmovni sloj ob jezerih prehaja v ozek pas listnatega gozda, ki ponuja zavetje pestri živalski združbi. Log je poraščen z redkim drevjem in travo. Celotno območje je zavarovano kot območje naravnih vrednot (Natura 2000). Mimo poteka pešpot ob reki Savinji iz Zgornje v Spodnjo Savinjsko dolino in do Celja. V urejenem ribiškem domu ob jezerih je gostišče Žareča rajngla.
Številne prireditve
Članice in člani TD Braslovče namenjajo delu v društvu izjemno veliko prostovoljnih ur. Tako kot je društvo že kmalu po ustanovitvi popestrilo dogajanje v kraju s številnimi prireditvami, tudi v zdajšnji »postavi« skrbi zanje.
Pripravlja več prireditev – med njimi bosta najprej spomladanska akcija čiščenja okolja (marca, pod okriljem projekta Moja reka) in tradicionalna Salamijada, tridnevna prireditev (aprila), na kateri ocenjujejo salame (TD Braslovče je včlanjeno v Društvo salamarjev Slovenije), popestrijo pa jo kulturne vsebine, petje in ples.
V času, ko hmeljske kobule pridobivajo na teži, se oči hmeljarjev ozirajo v nebo z željo, da bo vreme pripomoglo k dobri letini. Takrat pripravi TD Braslovče na prireditvenem prostoru v kraju Dan hmeljarjev; prvega je pripravilo že leta 1966. Kulturna, etnološka in kulinarična prireditev je del kulturne dediščine Braslovč in ohranjanja starih običajev ter ena najbolj množično obiskanih prireditev Spodnje Savinjske doline in širše regije. Dan hmeljarjev je vsako drugo avgustovsko nedeljo. V tednu pred tem organizira TD v sodelovanju z drugimi društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in druga tekmovanja za hmeljsko kobulo. V nedeljo pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje in delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v različnih hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične dobrote. Na prireditvi, ki jo TD Braslovče pripravlja v sodelovanju z Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Pivovarno Laško in njihovim Društvom pivovarjev ter številnimi drugimi društvi širše regije, postavijo tudi stojnice domače in umetnostne obrti.
Oktobra pripravijo prireditev Ličkanje koruze kot nekoč; mlajši obiskovalci lahko na njej ustvarjajo iz ličkovine, skupaj z odraslimi pa ličkajo koruzo, tekmujejo, kdo bo v iz kupa koruze potegnil zaklad …
Leto sklenejo s stojnico Vesele praznike voščimo, ki jo postavijo v soboto pred prazniki ob trgovskem središču v Braslovčah. Obiskovalcem ponudijo bogat kulturni program in jih pogostijo s palačinkami, božičnim pecivom, kuhanim vinom in čajem.
L. L.
