»Glina je znana po svoji pozitivni energiji, pridobljeni iz sonca, zraka, vode in zemlje. Harmonija teh osnovnih elementov narave pozitivno učinkuje na naše zdravje in počutje. Naša posoda je izdelana iz ekološko čiste rdeče gline, zato je hrana, pripravljena v tej posodi, koristna našemu zdravju in boljšemu počutju, saj rdeča glina pospešuje izločanje škodljivih snovi iz organizma in pripomore pri zdravljenju različnih bolezni. Hrana, pripravljena v tej posodi ima prav poseben okus in aromo. Ker glina ne sme priti v stik s kovino, za pripravo hrane iz teh posod uporabljamo ročno izdelane lesene žlice.« Tako razlaga svojim gostom Tamazi Nozadze, ki se je priselil v Slovenijo pred 18. leti in je lastnik gostilne Zlato runo v Šujici v občini Dobrova – Polhov Gradec. Posebej poudari, da je to gruzinska gostilna, saj goste razvajajo izključno z odlično, bogato in zdravo gruzinsko kulinariko in njihovimi odličnimi vini, po katerih slovijo po celem svetu.
Do vina imajo Gruzijci posebno spoštovanje, najstarejši dokazi o vinu pa so bili najdeni v Gruziji, kjer so odkrili osem tisoč let stare vinske posode. »Imamo več kot 520 žlahtnih vrst trte, ki že tisočletja rastejo v moji domovini in vino pridelujemo po postopkih, starih več tisoč let,« pove Tamazi. Zlato runo je gostilna zaprtega tipa, zato se je treba pred prihodom napovedati. »Tako se lahko z ženo Zino resnično sto odstotno posvetiva gostom!«
Tamazi prevzame vlogo »tamade«, gostitelja, za katerega ima gost občutek, da ga že dolgo pozna. Na mizo prinaša sila okusne in slastne jedi, ki jih v kuhinji sproti pripravlja, kuha in peče žena Zina. Vsako dobroto predstavi, razkrije skoraj vse njene sestavine, seveda pa kakšno skrivnost recepta glede mešanice začimb in še česa ne razkrije, saj je to skrivnost njegove Zine. Ob predstavitvi in postrežbi vin pove zdravico. To obvezno stori tudi v svoji bogati vinski kleti, kjer lahko gostje okušajo katerega od imenitnih in več kot desetletje starih gruzijskih konjakov. V kleti ima tudi vinski sef, v katerem imajo njegovi zvesti gosti svoja imenitna gruzijska vina. Klet je naredil sam s svojimi rokami, tako kot gostilno in vse okoli nje.
Ob prihodu se gostje namreč najprej zazrejo v veliki amfori ob hiši z gostilno, v katerih Tamazi gostom postreže jedačo in pijačo, če tako želijo. Na vrtu ima posajeno trto, oreh in lešnik. »V Gruziji so to pri vsaki hiši obvezne rastline, pa tudi drevo hrasta. Trta nam daje pijačo bogov, orehi so zelo cenjeni v naši kulinariki, iz lesa lešnika naredimo zibelko za novorojenca, iz lesa hrasta pa krsto.« Tamazi lepo govori slovensko – »v družini govorimo kar štiri jezike, tudi sinova, Zina pa je že po izobrazbi profesorica jezikov«. Doda, da mu je žal, ker Ljubljana in Tbilisi, glavno in največje gruzijsko mest ob reki Kure, ki očara vsakega popotnika, nista več pobrateni mesti, kot sta bili nekdaj. »Pa imamo v centru Tbilisija še vedno ulico Ljubljana!«
Tamazi na mizo prinaša več jedi hkrati, med drugim pite in kruhke hačapuri imeruli, goptari, solate na gruzijski način, adžapsandali (kuhana mešana zelenjava v glineni posodi), odžahuri (pečeno svinjsko meso in krompir v glineni posodi v peči), mcvadi (kosi svinskega in piščančjega mesa na nabodalih), škmerculi (piščančje meso v orehovi omaki s česnom), razne omake, denimo iz ringloja, sladice pelamuši (puding iz grozdnega soka in orehi), Napoleonovo torto…Skoraj vsako jed krasi granatno jabolko – »ne samo, da je to zelo zdrav sadež, ampak ima tudi močno simboliko, pomeni namreč plodnost.«
In zakaj ime gostilne Zlato runo? »Iz zgodbe o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Po legendi so pomorščaki z ladjo Argo s Črnega morja na zahodu Gruzije nadaljevali pot po Donavi in Savi vse do izvira Ljubljanice. Legenda prepleta dva oddaljena a silno čudovita svetova – Slovenijo in Gruzijo. In to vez sporoča ime naše gostilne,« pravi Tamazi. Ob vhodu v svojo vinsko klet ima ročno izdelano leseno ladjo Argo – »naredil sem jo s svojimi rokami,« ponosno pove.
Tekst in foto: Duša Podbevšek – Bedrač
