13. tekmovanje za zlato kuhalnico: Kdo je bodoči vrhunski kuhar?

0
86

Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije ter Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije že več kot desetletje pripravlja tekmovanje v kuhanju, s katerim želimo osnovnošolke in osnovnošolce navdušiti za kuharske in gostinske poklice. Letos je tekmovanje še posebno aktualno, saj v gostinstvu in turizmu kronično primanjkuje kadrov.

Ko sem v kuhinji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje opazovala z belimi kuharskimi kapami pokrita dekleta in fante, kako spretno vihtijo kuhalnice, sem dobila občutek, da se ni treba bati za prihodnost slovenske gastronomije. Ne nazadnje na slovenskih televizijah samo še kuhajo, seznam restavracij, ki se kitijo z Michelinovo zvezdico, pa je iz leta v leto daljši.

Letos je tekmovanje še posebej aktualno, saj v gostinstvu in turizmu kronično primanjkuje kadrov.

»Poklic kuhar je v krizi. Delam na šoli za gostinstvo in turizem, kjer opažamo upad. Včasih smo imeli 1000 vpisanih, letos samo 400,« je realnost predstavila Tatjana Goršek, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in pomočnica ravnatelja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Na regijskem tekmovanju v Celju se je prvič preizkusila v vlogi sodnice.

Turistična zveza Slovenije tekmovanje za zlato kuhalnico pripravlja že 13. leto zapored.

Kronično pomanjkanje kadrov

»Poučujem že od leta 1998, kar pomeni, da že dolgo ocenjujem mlade kuharje, vendar je bila danes naloga še posebno težka, saj še nikoli nisem ocenjevala osnovnošolskih otrok. Kuhajo z ogromno strastjo in veseljem, hkrati pa tudi s precej treme. Iščemo vse, kar je dobrega, saj jih želimo spodbuditi,« je Gorškova opisala sodniški ognjeni krst.

Da so imeli otroci tokrat še posebno težko nalogo, saj so pripravljali domače raviole z nadevom iz užitnih divjih rastlin, je ocenil član komisije Dušan Veršec iz Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Tudi on je potarnal, da v gostinstvu kronično primanjkuje kadrov.

»Dober kader v gostinstvu je treba motivirati, začeti spoštovati in nagraditi. Lastniki gostinskih objektov in hotelskih hiš se morajo začeti zavedati, da lahko butična in petzvezdična doživetja dosežejo samo z dobro usposobljenim človekom. To je osnova. In takega človeka je treba zelo dobro nagraditi,« je prepričan Veršec. Tako on kot drugi ocenjevalci zatrjujejo, da kuharski poklic še zdaleč ni tako glamurozen, kot bi lahko sklepali po kuharskih šovih, kot je MasterChef.

Brez glamurja

»Dejstvo je, da v teh šovih ne učijo kuhati. Če bi samo kuhali in se pogovarjali o receptih, tega ne bi nihče gledal. Po drugi strani dobiš vtis, da je kuharski poklic dokaj enostaven. Vsi mislijo, da bodo, takoj ko bodo zaključili gostinsko šolo, vsi postali chefi. Ne gre tako. Nabrati je treba kilometrino. Vsi mladi, ki jim uspe v teh poklicih, so dali kar nekaj skozi. Marsičemu so se odrekali, da jim je uspelo,« je jasen Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in predsednik regijske ocenjevalne komisije Zlate kuhalnice. Dekleta in fante je pohvalil, da so se dobro znašli v kuhinji. Dodal je, da je eden izmed ciljev tekmovanja poleg promocije poklicev kuhar in natakar tudi pridobivanje ročnih spretnosti ter nekaj splošne izobrazbe, ki jim bo potem res koristila doma.

V ocenjevalni komisiji je prvič sodelovala tudi dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Vesna Keblič, ki ji je učiteljski zbor to nalogo zaupal, ker je tudi sama že večkrat sodelovala na tovrstnih tekmovanjih, nazadnje na tekmovanju za višje in srednje šole Biser mora na Braču. Poleg tega prakso opravlja v gostilni Denk, ki je prejemnica Michelinove zvezdice. »Vse skupaj je precej težje, kot sem si predstavljala. Kriteriji, ki jih je treba upoštevati, so precej zahtevni,« je opisala prvo ocenjevalno izkušnjo. Pri ocenjevanju se upošteva vse, od recepture do osebne urejenosti, mehanskih in toplotnih postopkov priprave jedi, videza in okusa jedi, postrežbe in kreativnost predstavitve posamezne jedi in napitka.

»Odlično narejeno za to starostno skupino. Mogoče bo kdo izmed njih bodoči vrhunski kuhar. Vsi radi dobro jemo, kuharjev pa je vedno manj,« je ocenil Davor Brezinščak, še en ocenjevalec, ki se sicer ukvarja s službo za prehrano bolnih ljudi. Opozarja, da gre na leto skozi naš prebavni trakt kar tona hrane, zato je zelo pomembno, da se zdravo prehranjujemo.

Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije ter Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije že več kot desetletje pripravlja tekmovanje v kuhanju.

Nič odpadkov

Turistična zveza Slovenije tekmovanje za zlato kuhalnico razpisuje že 13. leto zapored. Na tokratnem je sodelovalo 35 slovenskih osnovnih šol. Kot partnerja v projektu sodelujeta Turistično gostinska zbornica Slovenije in Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Že od začetka trajnostno naravnan projekt se vsako leto začne s seminarjem, na katerem profesionalni kuharji demonstrirajo praktični prikaz jedi. V okviru izobraževanja TZS velik poudarek nameni ozaveščanju o pomenu minimalne količine odpadkov. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani 29. septembra so tej temi letos pozornost namenili tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.

Ko osnovnošolce učijo kuhati, so ocenjevalci, ki so profesionalni kuharji, pozorni tudi na to, kaj mladi kuharji naredijo z ostanki hrane. »V vsa naša strokovna tekmovanja vključujemo projekt Zero waste oziroma nič odpadkov. Pripravljavce hrane vzgajamo, da naročajo kakovostno hrano, da vse porabijo in je čim manj odpadkov že pri mehanski obdelavi živil,« je pojasnil Srečko Koklič iz Turistično gostinske zbornice Slovenije

Otroci so imeli tokrat še posebej težko nalogo, saj so pripravljali domače raviole z nadevom iz užitnih divjih rastlin.

Veliko pozornosti namenijo tudi receptom. »V preteklosti smo vedno pogledali, kje bo Gostinsko-turistični zbor. Tokrat je v Laškem, za katerega je značilna pečena smetana, iz katere delajo potico in kreme. To se nam je zdelo malce pretežko za osnovnošolce. Upam, da se bomo naslednje leto spet vrnili k tej strategiji. V tem primeru otroci namreč brskajo po recepturah iz preteklosti, vključijo kakšne tete in stare mame, ki jim kaj povedo, da potem starodobne jedi pripravijo na sodoben način,« je Koklič predstavil tovrstna tekmovanja.

Pokroviteljstvo nad tekmovanjem so tudi letos prevzeli v Ljubljanskih mlekarnah, kjer so podarili sestavine za kuhanje ter promocijska darila za vse sodelujoče učenke in učence.

Gostiteljice regijskih tekmovanj so bile Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Srednja šola Izola in Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju, Radovljici in Radencih.

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: Arhiv TZS

Sodelujoče šole na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica:

–   OŠ Sava Kladnika Sevnica

–   OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče

–   OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige

–   OŠ Šmarje pri Kopru

–   OŠ Podčetrtek

–   OŠ Bistrica ob Sotli

–   OŠ Toma Brejca Kamnik

–   OŠ 16. decembra Mojstrana

–   OŠ A. T. Linharta Radovljica

–   OŠ Miklavž pri Ormožu

–   OŠ Stročja vas Ljutomer

–   OŠ Beltinci

 

 

 

 

 

 

 

 

PUSTI SPOROČILO