Kdor stopi v Županovo jamo prvič, bo zanesljivo ostrmel. Prostrane dvorane in rovi, mogočne sigove kope, kapniki različnih oblik, stebri, zavese, ponvice … Razgibana in barvita podzemna zakladnica je v jami med Turjakom in Grosupljem na ogled na 610 metrov dolgi krožni turistični poti.
Županova jama leži pri vasi Velike Lipljene v neposredni bližini grebena Tabor. Nastala je v apnencih spodnje jure, podzemni svet pa je delo nekdanjega potoka Podlomščica, ki zdaj teče niže v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Vhod v jamo leži na nadmorski višini 410 metrov, jama je dolga 360 metrov, v breznu, s katerim se konča Zadnja dvorana, pa doseže globino 77 metrov.
Jamo je leta 1926 odkril Josip Perme, ki je tudi spodbudil njeno povezavo s sosednjo in tedaj že znano jamo Ledenico; ta je od leta 1935 prva dvorana, v katero vstopijo obiskovalci Županove jame.
»Kakor v breztežnostnem stanju smo splezali po kapniški sigi in vstopili v sedanjo Veliko dvorano, kjer so bili poleg manjših tudi veliki kapniki in stebri,« se je velikega odkritja spominjal Permetov sin Jože. »Ker se je vse tako lesketalo, sem začel vzklikati: ‘Joj, tako je lepo kot v nebesih!’ (…) ‘Zdaj smo pa že v Ledenici.’ On (oče, op. p.) pa me je zavrnil: ‘Kdaj si pa videl v Ledenici tako lepe kapnike. To je čisto nova votlina.’« (Iz publikacije Županova jama, čudežni svet brez sonca, ki jo je društvo Županova jama – Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, ki upravlja z jamo, izdalo ob 80-letnici odkritja jame leta 2006.)
Z ustanovitvijo Društva za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosuplju so na novo odkrite dvorane in votline uredili za obisk in jih za obiskovalce uradno odprli 15. maja 1927. »Zanimanje je bilo tolikšno, da je železniška uprava organizirala posebni vlak, ki je iz Ljubljane v Grosuplje pripeljal več kot tisoč izletnikov …« je še zapisano v omenjeni publikaciji.
Umetni rov, ki je dolg 34 metrov, so prekopali leta 1935 in istega leta odprli nov, bistveno lažji vhod v – Županovo jamo, kakor se odtlej imenuje celoten jamski sistem od Ledenice do zadnje, leta 1995 odkrite Igorjeve dvorane. Ta je nadaljevanje Zadnje dvorane, pred katero se konča turistična pot, od Ledenice do nje in nazaj pa obiskovalci po petsto stopnicah prehodijo še Umetni rov, Srebrno, Permetovo, Veliko, Blatno in Matjaževo dvorano. Jama je osvetljena; na javno električno omrežje so jo priključili leta 1936.
M. G.
