Na turističnem sejmu Alpe-Adria se je predstavilo več kot 100 turističnih društev iz vse Slovenije. Med njihovimi stojnicami smo srečali Martina Krpana, Franceta Prešerna, Ribnčane s suho robo, igralca na lajno, folklorne skupine, med njimi tudi prikupno skupino vrtčevskih plesalk, če naštejemo samo najbolj eksotične. Naša turistična društva so neumorni organizator turističnih prireditev, ki ohranjajo bogato slovensko tradicijo, naj gre za obrt, običaje, navade in nenazadnje kulinariko.
Brez velikega pretiravanja lahko zaključimo, da si skorajda vse naše turistične prireditve zaslužijo naziv ambasador inovativnih turističnih prireditev, za kar so letos okronali praznik idrijskih žlikrofov. Nemara še celo bolj kot žlikrofi so v Idriji znani po čipkah, ki so jih na sejmu v živo ustvarjale idrijske čipkarice.
»Letošnji festival idrijske čipke bo potekal od 14. do 16. junija 2024 in bo že 42. po vrsti. Na festivalu se dogaja ogromno stvari za družine, otroke, klekljarice. Vsako leto priredimo kakih 10 razstav. Vedno imamo tudi tekmovanje v klekljanju, ki se ga udeleži 120 otrok in 40 odraslih,« nas je v Idrijo povabila Branka Peternelj iz Zavoda za turizem Idrija.
Na sejmu smo opazili tudi klekljarice iz Železnikov, ki se poleti prav tako predstavljajo na tradicionalnih Čipkarskih dnevih. »Trudimo se, da v Idrijo povabimo tudi klekljarice iz ostale Slovenije. Iz Železnikov, Žirov, klekljajo tudi na Ptuju, v Sevnici. Klekljane je postalo zelo moderno, zdi se mi, da zdaj pravzaprav klekljajo že po vsej Sloveniji,« nam je še zaupala Peterneljeva.
Dodala je, da se za prihodnost čipkarstva v Sloveniji ni treba bati, saj v Idriji še zdaj deluje čipkarska šola, ki je bila včasih v Ljubljani, a se ni obnesla. Nasprotno bo v Idriji čez dve leti praznovala že 150. obletnico delovanja. V čipkarsko šolo je še vedno vključenih kakih 400 otrok, v Idriji pa deluje tudi Društvo klekljaric idrijske čipke, ki ima 120 članic. »V Idriji v osnovni šoli vsi klekljamo, ko dobiš družine, prenehaš, ko pa greš v pokoj, spet vsi začnejo klekljati,« je bila jasna Peterneljeva.
Oglje je črno zlato
Tudi za prihodnost oglarjenja se ne gre bati, saj so nas na stojnici Društva oglarjev Slovenije vsak dan pozdravili mladi oglarji in oglarke. »14. junija 2024 bo v Mislinji vseslovensko srečanje oglarjev iz vse Slovenije. Kot vedno ob taki priložnosti bomo zažgali kopo. Oglarji so trenutno še vedno aktivni v Selški dolini, v Mislinji, na Pohorju, središče oglarstva pa je nedvomno v Dolah pri Litiji, kjer je največ aktivnih oglarjev,« nas je v Mislinjo povabil Domen Prece iz Društva oglarjev Slovenije.
V Mislinji so za to priložnost že ustvarili tudi za kulinarično popestritev – črn kruh z ogljem, ki se lepo poda k mislinjskemu piskru, enolončnici iz ješprenja, korenja, krompirja, fižola, različnih vrst mesa ter lokalnih gob.
»Bistvo je, da se vsaka stvar posebej kuha in dodaja v pisker, tako se potem sproti ustvarjajo okusi, ko se sestavine med seboj prepletajo. Enolončnico začinimo z začimbami z naših vrtov, se pravi timijanom, majaronom, peteršiljem,« nam je recept zaupal Janez Repolusk iz gostilne Repolusk.
V 105. let stari gostilni, kjer se recepti prenašajo iz roda v rod, ustvarjajo tradicionalno slovensko kulinariko z vključevanjem lokalnih dobaviteljev. Pomembno se jim zdi, da je privlačna tudi na oko. Za črn kruh z ogljem tega sicer ne bi mogli trditi, je pa vsekakor inovativen.
»Kruh bomo stregli v času Vseslovenskega srečanja oglarjev. Težko je bilo ustvariti kruh iz oglja, vendar nam je uspelo. V Sloveniji je ostalo še približno od 20 do 30 kurišč oglja, zato smo začeli razmišljati, kako oglje vključiti tudi v lokalno kulinariko. Oglje vsako leto kuhamo na praznik Občine Mislinja,« nas je Repolusk povabil v Mislinjo ter v pravo slovensko gostilno.
»Tradicionalno se je oglje uporabljalo za kovačije, talilnice, predelovalnice rud, ker drugih močnih energetskih virov ni bilo. V sodobnem času je vloga čisto drugačna. Ena je peka na žaru, saj postane na ta način meso bolj okusno. Poleg tega se oglje že ves čas uporablja v kozmetiki, lahko si kupiš kremo z ogljem, ki ima prečiščevalni učinek, uporablja se v farmaciji, aktivno oglje je izjemno koristno za prebavne težave, še vedno se uporablja pri skorajda vseh čistilnih napravah, filtrih, naj gre za filtre za vodo za gospodinjske potrebe ali bazene oz. druge industrijske naprave. Oglje je izredno higroskopično in nase vedno povleče vse strupe, težke kovine ali druge primesi v določenem okolju,« nas je generalna sekretarka društva oglarjev Slovenije Marija Imperl prepričala, da je oglje pravzaprav črno zlato.
Lan in les
Med številnimi rokodelci nam je pred stojnico turističnega društva Štatenberg v oči padla predica. »Doma imam vse orodje, a tudi zemljo, na kateri sejem. Lan pridobivam sama, in to vse so semena naprej. Delam vse, tudi statve imam. Sem med redkimi v Sloveniji. Iz lana delam prtičke. Večinoma jih podarim. Ko se predstavljam na sejmih, k meni pogosto prihajajo ljudje, ki pravijo: ‘To je pa počela tudi moja mama, babica,« nam je svoj hobi predstavila Jerica Krošelj in Sestrž.
Ljubezen do lanu ohranjajo tudi v turističnem društvu Davča, kjer vsak tretji vikend v avgustu organizirajo Dan teric, s katerim ohranjajo spomin na opravila in običaje, ki so povezani s predelavo lanu. Lanene izdelke in opravila so predstavljali tudi na drugih stojnicah.
Veliko je bilo tudi lesenih izdelkov in z lesom povezanih opravil. Turistično društvo Ribnica nas je pritegnilo s šegavimi krošnjarji in prikazovanjem izdelovanja suhe robe, pri stojnici Turističnega društva Kanja iz Trzina smo pokramljali z rezbarji. »Imamo odsek rezbarji. Tam se družimo vsak torek popoldne. Dve uri se družimo pod vodstvom mentorja. Sproščamo se ob tem delu,« je Pestotnik Anton za hip prekinil delo. »Ali je v Sloveniji še veliko rezbarjev, »povprašam rokodelca. »Po koronskem obdobju smo doživeli velik osip. Nekaj rezbarjev je pomrlo, nekaj nima prevoza, da bi še prihajali na srečanja. Bilo nas je 30 – zdaj nas je od 8 do 10,« nam je zaupal rezbar Pestotnik, ki s svojo druščino najraje ustvarja jaslice.
Turistični sejem Alpe-Adria je v štirih dneh obiskalo 19 tisoč obiskovalcev.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografija: Arhiv TZS
