Hud klanec! V Zatolminu se začne in ne popušča domala do prve planine na poti: Zagrmuč. K sreči se med vzponom gozdni špalir mestoma razmakne in skozenj se odprejo pogledi – na dolino Tolminke in znano sirarsko vasico Čadrg, s Tolminskim Migovcem in delom grebena Spodnjih Bohinjskih gora v ozadju. Ni prav lahek kolesarski izlet iz Tolmina do planin Pretovč in Sleme, do preddverja Krnskega pogorja. A ko prispeš na cilj, je trud pozabljen in poplačan s pisanimi cvetličnimi travniki in pašniki, slikovitimi gorskimi grebeni in prostranimi razgledi.
Nad Tolminom je precej živih planin, kjer se v poletnih mesecih pase živina in kjer iz kravjega mleka nastaja okusen planinski sir; po možnosti Tolminc, eden najbolj znanih slovenskih avtohtonih sirov.
Planina Pretovč (1160 metrov) leži med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom, kjer je eden najbolj znanih muzejev na prostem prve svetovne vojne, z nje pa se odpira lep pogled na Matajur, Krn, Batognico in vrhove nad dolino reke Tolminke. Planina Sleme (1448 metrov) se zdi od daleč skorajda ugnezdena v sivo-zeleno naročje grebena, ki mu kraljuje Veliki Stador. Med njima je še planina Medrja, ki je bila tega dne videti povsem opuščena; prepričana bi bila, da tudi je, če mi ne bi sirar na planini Pretovč povedal, da oživi, ko nanjo priženejo krave s planine Sleme.
Gorsko-kolesarski izlet do planin Pretovč in Sleme se je začel v Tolminu oziroma Zatolminu, kjer se hitro posloviš od asfalta in pozdraviš – beton. In predvsem strmino. Šele malce pod planino Zagrmuč, prvo planino na poti, kjer krave lenobno prežvekujejo na ograjenem pašniku nad teboj, se pot položi; beton izgine, nadomesti ga prijazen kolovoz. Predvsem pa se začnejo s poti odpirati čudoviti razgledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora in na travnata pobočja pod njimi, ki se spuščajo v dolino reke Tolminke.
Razgledi ostanejo zvest spremljevalec na preostanku vzpona (končni cilj je bila planina Sleme): na eni strani greben Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi Matajur, celo do grebena Stola se vidi … Pa vsi preostali nižji hribi in griči in vasice pod njimi.
Tukaj vlada spokojnost, tudi na planinah je komajda slutiti, da se za zidovi poslopij kaj dogaja. Na planini Sleme so se krave pravkar pripodile pit h kalu, pred enim od gospodarskih poslopij je mahal z repom kuža, sicer je bilo okoli njih povsem umirjeno. Med spustom sva se ustavila na planini Pretovč, kjer je možakar pravkar obrezoval robove kolutov bledo rumenega mladega sira. »Dajte, vzemite malo za malico!« In še za na pot, je takoj sklenil in nama napolnil vrečko. Midva pa sva en nahrbtnik napolnila s hlebcem sira, ki je tehtal kakšna dva kilograma.
Na obe planini sicer vodijo tudi lahke označene planinske poti (ni se treba pehati in sopsti na kolesu!): iz vasi Krn je približno eno uro hoje do planine Pretovč in uro in 40 minut do planine Sleme; malce daljša je pot iz doline Tolminke oziroma s planine Polog, ki je najniže ležeča planina na Tolminskem (457 metrov): do planine Pretovč je z nje dve uri in pol hoje, do planine Sleme pa okoli dve uri in 45 minut.
Mateja Gruden
| Če vas bo zamikal kolesarski vzpon do planin Pretovč in Sleme in se boste prvi julijski konec tedna mudili na Tolminskem, vas utegne zamikati tudi obisk Soča Outdoor Festivala (od 30. junija do 2. julija). Tolmin oziroma sotočje Soče in Tolminke bo znova njegovo osrednje prizorišče, na njem pa se bodo med seboj pomerili tekači, kajakaši, veslači supov, padalci in zmajarji, v spremljevalnem programu so predvidene aktivnosti za kolesarje, ljubitelje hoje po elastični vrvi …, poskrbljeno pa bo tudi za glasbeno dogajanje. |
