Odkar glavna avtocestna hrbtenica poteka čez Trojane (oziroma mimo, na žalost lokalnih ponudnikov krofov), je sosednja Tuhinjska dolina obležala pozabljena v času. To je za tamkajšnje prebivalstvo pomenilo dvorezni meč. Že res, da manj vozil kali mir po dolini med Vranskim in Kamnikom, težko pa se je znebiti občutka, da si spregledan, pozabljen, bogu za hrbtom. Ta boguzahrbtnost se je kazala tudi v tem, da so tuhinjski otroci morali z avtobusom v šolo v Kamnik. Ker je v hribih okoli Tuhinjske doline veliko kmetij in zaselkov, je bilo to za otroke še posebno naporno. Postalo je nevarno, da bi ljudje začeli bežati v mesto, medtem ko bi domačije samevale in umirale. Nekaj se je moralo spremeniti.
Sprememba je prišla v obliki izuma tople vode. Dobesedno. T’hinci temu čustveno pravijo darilo narave. Začelo se je s tem, da si je neki kovač pozdravil revmo z vodo iz toplega vaškega izvira. Zato so v Snoviku natanko pred tridesetimi leti postavili prvi t. i. pilotni bazen. Odziv nanj je bil presenetljiv in domačine je množičnost obiska prepričala, da bo odtlej turizem njihov kruh. Rodile so se Terme Snovik.
Za to je bilo potrebno še eno darilo narave, tokrat v obliki ljudi, ki so znali gledati mimo osebnih koristi in politike. Vedeli so, da če bodo delovali enotno, bodo lahko svojo dolino iz boguzahrbtja spremenili v destinacijo in vsi bodo iz tega nekaj imeli. Zgradili so tudi osnovno šolo, v kateri je danes eden od izbirnih predmetov Turistična vzgoja.
Poleg letošnjih jubilejev term in šole sledi v letu 2025 še en: 20. obletnica Turističnega društva Tuhinjska dolina. Slednje skrbi za dogajanje v dolini, s poudarkom na zdravem življenju, rekreaciji, tudi na ohranjanju lokalnih običajev in rokodelskih znanj. Ta vse bolj dobivajo ekološki pridih, saj so marsikatera stara znanja veliko manj škodljiva za okolje in pogosto bolj učinkovita od današnjega plastik-fantastik življenja. Starodavna znanja in umetnosti niso samo nostalgičen pogled v preteklost, ampak tudi opomin sedanjosti in pomemben pogled v prihodnost. Zato je velik poudarek na etnoloških prireditvah, vse od košnje po starem do etnoloških sejmov in razstav. Letos so še posebno ponosni na odlično uspeli Rokodelski tabor in delavnice ob različnih dogodkih. Vsak turistični kraj mora skrbeti tudi za ozaljšano podobo, zato vsako leto podarijo 10.000 sončnic, imajo tekmovanja za najlepše urejene domačije, naj balkone … Ko smo že pri tem, tudi na kulturno-umetniško delovanje lahko gledamo etnološko, saj vsako prireditev popestri tuhinjska godba, ki je v Sloveniji že starodavna tradicija, prav tako kot narodne noše.
Vse to je nekaj, kar turist išče. Želi priti v nov kraj, preživeti v njem dopust, začutiti utrip življenja, spoznati navade, odnesti koristno izkušnjo domov.
Vpliva turizma se ne da spregledati. Ne samo da se z rastjo števila prenočitev tudi število turističnih ponudnikov v Tuhinjski dolini veča, ljudje se iz mesta že selijo nazaj. Tudi Kamnik iz nekdaj industrijskega postaja turistično mesto in vsa občina postaja nov Bohinj, začenši z Arboretumom, Kamnikom, Kamniško Bistrico, okoliškimi Alpami, Veliko planino in Tuhinjsko dolino s Termami Snovik, Menino planino, Motnikom, vse do Vranskega, od koder se ponujajo nova raziskovanja na vzhod Slovenije.
Popotnik, ki pride v Tuhinjsko dolino, si vzame za bazo kampe, sobe in apartmaje pri lokalnih ponudnikih ali v Termah Snovik. Mirne duše lahko na Kamniškem ostanemo en teden in si vsak dan vzamemo čas za eno od znamenitosti.
Kolesarski turizem je doživel nov razcvet s prihodom električnih koles, ki so povečala dnevni domet in omogočila večje udobje potovanja. Vse manj šibka točka Tuhinjske doline je kolesarska povezanost med vzhodom in zahodom Slovenije. Turistično društvo je eden glavnih pobudnikov in graditeljev nastajajoče kolesarske steze skozi Tuhinj. Dolina in okoliški hribi so prepredeni s pešpotmi, tematskimi potmi, člani društva jih urejajo, čistijo in markirajo z značilnimi rumenimi markacijami. Terme Snovik so za zdaj edini Kneipp center v Sloveniji. To filozofijo življenja srečamo povsod; od knajpanja v termah, knajpavskih doživetij po gozdnih poteh, do kuhinje, kjer nas preseneti sam chef kuhinje, ko navsezgodaj zjutraj okoli term nabira sveža zelišča. Na obzorju se že kaže naslednji korak, pripravljajo se na gradnjo Kneipp NaturHotela v Snoviku, ki ga bodo odprli aprila 2026.
Tuhinjska nadarjenost za povezovanje se ne konča na Kamniškem. V okviru Srca Slovenije so navezali tesen stik z Litijo, še enim krajem, ki so ga tranzitne poti obšle in kot lep in miren kraj v sožitju z naravo išče svoj potencial v turizmu. Da je to korak v pravo smer, je dokazovala tudi uspešna stojnica TD Tuhinjska dolina in Srca Slovenije na ljubljanskem Tromostovju, vsako soboto letošnjega poletja. Zanimanje turistov je presenetilo in tudi Litija je zabeležila porast turizma; statistično je bilo na stojnici približno enako število turistov, ki so popotovali po Sloveniji z lokalnim potniškim prometom, lastnimi avtomobili in kamperji, tudi kolesarjev in pohodnikov ni manjkalo. Med letaki in propagandnim materialom na stojnici sta bila zelo priljubljena odlični zemljevid kolesarskih poti Srca Slovenije in novi zemljevid ponudnikov Tuhinjske doline.
Če hočejo Gorenjci dati kompliment, da ima neki kraj res lepo naravo, se v njem ustavi čas in ima pomirjujoče vzdušje, rečejo, da je drugi Bohinj. V Sloveniji je veliko lepih krajev, vendar je vprašanje, ali so se v teh krajih ljudje spomnili, da samo narava ni dovolj; dober Bohinj naredi šele dobra turistična ponudba. Kaj naj rečem? Bohinj med sezono poka po šivih; Slovenija potrebuje še več Bohinjev – in Kamniško postaja eden od njih.
Besedilo: Egist Zagoričnik
