Kaj je pristna slovenska gostoljubnost

0
30

Kleno zavedni v Števerjanu

Andrej Hofer, urednik, novinar in TV-voditelj: V skoraj tridesetletni karieri sem eno najbolj pristnih gostoljubnosti pred leti doživel v najbolj slovenski občini v Italiji, nad italijansko Gorico v Števerjanu, kjer že 52 let organizirajo festival glasbe med borovci. Ne samo da je tristo duš te majhne občine bolj kleno zavednih kot ena petina Ljubljančanov, tudi njihov odnos do glasbe, slovenske identitete, jezika, jedi, lepot države je na bistveno višji ravni, kot to čutim globalno pri drugih, ki živijo znotraj meja Slovenije. Slovensko gostoljubnost si predstavljam na način, da me gostitelj navduši s svojo zgodbo, da tudi sam začutim utrip okolja, v katerem sem, kulinarične posebnosti, lokalne dobrote, duh časa in kraja, ki me gosti, skratka, da me z odnosom prepriča do te mere, da se še kdaj vrnem. Gostoljuben je lahko zgolj in samo tisti, ki iskreno ljubi svoje korenine, čisla identiteto in z zgodbami in dejanji navduši drugega.

Iskrica v očeh in topla dlan

Jerneja Podbevšek – Zhembrovskyy, modna oblikovalka in lastnica blagovne znamke The Lie by JPZ, voditeljica prireditev: Pogosto ugotavljam, da je gostoljubnost med ožjimi prijatelji kar samoumevna. Nikakor pa ni samoumevna med ljudmi, ki jih srečaš prvič v življenju. Ko te ti ljudje ob prihodu v njihov kraj pozdravijo z iskrico v očeh, nasmehom in toplo dlanjo. Ko čutiš, da je prostor nabit s pozitivno in prijazno energijo. Njihova prijaznost in prisrčnost me ganejo in pomislim – kako lepo je med iskrenimi ljudmi. Pristno gostoljubnost izkažejo radoživo in širokogrudno in za piko na i ponudijo še jedi pristnega okusa za njihovo okolje. To vselej znova doživim kot voditeljica na različnih dogodkih, s katerih se srečna vrnem v svoj gostoljubni dom. In zelo sem vesela, da Turistična zveza Slovenije v svoji vseslovensko prepoznavni akciji Moja dežela podeljuje znak gostoljubnosti.

Pristni odnosi dajo poseben pečat

Andrej Kavšek, župan Črnomlja: Pristna in znana gostoljubnost Belokranjcev je nedvomno globoko zakoreninjena v naši belokranjski tradiciji. Gostoljubnost, kot jo razumemo pri nas, pomeni odpreti vrata svojega doma, deliti kruh in vino ter sprejeti vsakogar z odprtimi rokami, ne glede na uro, dan in letni čas. Pri nas je miza vedno polna in ljudje težko zapustijo naše kraje praznih rok. Zagotovo Belokranjci nismo brez razloga daleč naokoli znani po srčnosti, dobri kulinariki, bogati kulturni dediščini in neizmernem gostoljubju. Obiskovalce navadno pozdravimo s tradicionalno belokranjsko pogačo, belokranjskim vinom in melosom tamburic, bogato obložene mize se šibijo še pod mnogimi drugimi znanimi lokalnimi dobrotami. Sicer nas je najlepše opisal pokojni Toni Gašperič z besedami, da so Belokranjci znani po toplih srcih in delovnih rokah, ki so vedno pripravljene pomagati. Že od nekdaj je tako, danes ni nič drugače. Z veseljem gostimo tudi obiskovalce na tradicionalnih prireditvah, kot sta Jurjevanje in Črnfest, kjer se naša kulturna dediščina prepleta z belokranjsko kulinariko in glasbo. Obiskovalci iz Slovenije in tujine so pri nas vedno dobrodošli in prepričani smo, da so prav pristni odnosi, ki jih začutite pri nas, tisti, ki naši gostoljubnosti dajejo poseben pečat, obiskovalcem pa vtisnejo nepozaben spomin na nikjer drugje tako močno občuteno doživetje.

Odprtost, toplina, iskrena želja

Sanja Ferjančič, Vinska kraljica Slovenije: Pristna slovenska gostoljubnost so zame toplina, odprtost in iskrena želja po tem, da se gost počuti kot doma. Gostoljubnost ni zgolj v kozarcu vina, ki ti ga ponudijo, ampak v vsem, kar pride z njim. Ob kozarcu vina te pogosto pričakajo zgodbe o vinogradih, naravi, letinah, ki so oblikovale, kar danes okušaš. Ko ne gre le za okušanje vina, ampak za to, da postaneš del njihove zgodbe in del njihove tradicije, čeprav le za en večer. Je toplo povabilo, da ostaneš malo dlje, poklepetaš in se naučiš nekaj novega o kraju ali ljudeh. Najbolj dragoceno je, da si ljudje vzamejo čas zate. Ni hitenja, ni pretirane formalnosti – le preprosta človeška bližina. To je nekaj, kar čutim v Sloveniji skoraj na vsakem koraku, kamor me popelje vloga vinske kraljice. To je tisto, kar po mojem mnenju opredeljuje slovensko gostoljubnost – občutek pripadnosti in spoštovanja, to ostane s teboj še dolgo po tem, ko se vrneš domov.

Dragoceno je biti sprejet s srcem

Rebeka Dremelj, pevka, igralka, podjetnica: Pristna slovenska gostoljubnost – gre za toplino, ki jo začutiš, ko te nekdo sprejme z odprtimi rokami, iskren nasmeh in občutek, da si res dobrodošel. Zame so to drobni trenutki – skodelica domačega čaja, prijazen klepet ob domači mizi, tudi občutek, da te ljudje poslušajo in cenijo tvojo prisotnost. Na svojih nastopih in predstavah Jamske ženske, še posebno v manjših krajih, sem vedno doživela to domačnost – ljudje te ne sprejmejo le kot gosta, ampak ti dajo včasih občutek, da si njihov. Ta toplina in srčnost, ki jo izžarevajo Slovenci, me vedno znova navdušujeta in spominjata na to, kako dragoceno je biti sprejet s srcem.

Imamo radi ljudi – goste

Ivam Hribar, idejni vodja in prokurist Term Snovik: Pristna slovenska gostoljubnost temelji na toplini, pristnosti in iskreni želji, da se vsak gost počuti kot doma. V Tuhinjski dolini, še posebno v Termah Snovik, to gostoljubje nadgrajujemo s celostno ponudbo doživetij. Naši gostje lahko uživajo v zdravilni moči termalne vode, ki jih sprošča in obnavlja, hkrati jim ponujamo edinstvena Kneippova doživetja, ki združujejo vodo, gibanje, naravo, zelišča in zdrav življenjski slog. Neokrnjena narava in gozdna doživetja omogočajo globok stik z okoljem. Če želimo biti resnično gostoljubni, moramo imeti radi ljudi – goste, kar izražamo s svojim odnosom in pozitivno energijo, kar gosti občutijo in nas navdihuje. Tako ustvarjamo okolje, kjer se vsi počutimo povezani z naravo in tradicijo. Naša notranja zadovoljstvo, ki izhaja iz iskrenega dela z gosti, prispeva k skupnemu uspehu in krepi našo zavezanost.

Odnos pretehta vse zvezdice

Simona Glavan Tušek, digitalna podjetnica Digital AS in mednarodna govornica: Smo družina veliko potuje, zato je občutek domačnosti na poti še toliko pomembnejša. Ni ga lepšega kot prispeti v kraj, kjer čutiš, da ljudje s srcem opravljajo svoje delo v turistični panogi, da so ponosni na svoje storitve in ponudbo in ti dajo občutek, da si dobrodošel. Ni vedno pomembno, da so storitve ali nastanitve petzvezdične, odnos je tisti, ki velikokrat pretehta vse zvezdice. Name je poseben vtis vedno naredila goriška regija, kjer sva se z možem vselej počutila dobrodošla, sprejeta, kjer vsak ponudnik naredi korak k dodatnemu udobju, dobremu počutju, zadovoljstvu. Kjer se čuti lokalna povezanost, ponos in pripadnost. Posebno me navdihujejo zgodbe, ki so jih goriški vinarji odlično vpletli v turistično ponudbo. Gost je tukaj res kralj, saj je sprejet gostoljubno.

Besedilo: Anamarija Penkalo

Fotografije: osebni arhiv

 

 

 

 

Prejšen članekMag. Mirjana Ivanuša – Bezjak: Turistični delavci smo gostitelji

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here