Dominik S. Černjak velja za vizionarja in pripovedovalca zgodb, ki turizem razume skozi ljudi, kraje in izkušnje. Po duši ostaja mlad, zato mu je posebej blizu delo z mladimi in razvoj mladinskih programov, kjer vidi temelj prihodnosti turizma. S svojo energijo povezuje prostovoljstvo, lokalne skupnosti in sodobne turistične prakse ter s tem soustvarja zgodbe, ki turizem postavljajo v okvir doživetij, učenja in trajnostnega sobivanja. Zdaj se zanj vse vrti okoli zdravilnega turizma.
Skupnost obvodnih krajev Slovenije je praznoval 30 let delovanja. Kako pomembno je po vašem mnenju povezovanje lokalnih skupnosti za prihodnji razvoj slovenskega trajnostnega in butičnega turizma?
30 let je čudovita obletnica, zato najprej čestitke vsem, ki so v teh letih sodelovali pri gradnji in razvoju tega projekta. Tukaj ne morem mimo legendarnega Darčija iz Mosta na Soči, ki je bil duša in srce tega projekta, pa Marjana Kardinarja, župana Občine Dobrovnik, ki nosi to poslanstvo v sebi, ter seveda dolgoletnega predsednika Sveta Obvodnih krajev Iztoka Pipana ter vseh ostalih, ki so vsako leto v svojem kraju gostili to srečanje.
To ni le druženje, ni le izlet, pač pa je tudi skrb za poslanstvo turističnih društev, nekdanjih olepševalnih društev. Tako so prva turistična društva nastala. Njihovo poslanstvo je bilo najprej urediti kraj, v katerem se dobro počutijo domačini, nato pa v to urejeno okolico povabiti tudi sosede ter druge prijatelje in obiskovalce, ki jim danes rečemo turisti.
Skrb in ozaveščanje o pomenu narave v okolici voda ter čiščenje okolja ob vodah je povezano s skrbjo za kraj, v katerem živimo ter njegove naravne danosti. Vse to je temelj trajnostnega in butičnega turizma ter v prihodnje tudi nosilnega slovenskega produkta Zdravje in dobro počutje 2025–2028, ki temelji na zdravilni zgodbi.
Pomembno je, da se ljudje srečujemo, spoznavamo dobre prakse na področju varovanja in nenazadnje tudi monetizacije obvodnih virov v lokalnih skupnostih. Kot drugo skrbimo za socializacijo, kar je zelo pomembno. Tretji element pa je spoznavanje krajev skozi oči domačega gosta, ki ga na žalost še vedno podcenjujemo in se nanj spomnimo šele takrat, ko ni drugih možnosti.
Večkrat poudarjate, da bodo prihodnost turizma zaznamovali narava, zdravje in avtentična doživetja. Verjetno pozdravljate dejstvo, da bo zdravilni turizem postal ena ključnih razvojnih usmeritev slovenske turistične strategije?
Narava, zdravje in avtentična doživetja v neokrnjeni naravi, kjer srečaš avtentične ljudi, pomenijo, da uživaš v tistem, kar vsak dan počnejo lokalni prebivalci, skupaj z zrakom in klimo, kar je osnova turizma že od začetka.
V naših krajih se je turizem začel pred 100 ali 120 leti, ko so prihajali bogati meščani, da so se v naših krajih, predvsem na Gorenjskem in v višje ležečih območjih, ohladili in lažje preživeli vroča poletja. Ko je prišla železnica, so začeli obiskovati znamenitosti, kot je Postojnska jama. Vedno je bila narava temelj turizma.
Leta 2016 se je Slovenija odločila, da postane prva zelena destinacija na svetu po vzoru Nove Zelandije, ki je to storila že leta 1999 s sloganom »100 % čista Nova Zelandija«. S tem so bili postavljeni temelji trajnostnega turizma.
V Sloveniji se nam zdi samo po sebi umevno, da odpremo pipo in pijemo čisto vodo. V večini sveta to ni samoumevno. Pri nas je normalno, da gremo v gozd, ki ni naš, in se v njem sprehajamo. V večini sveta to ni samoumevno. Pri nas je normalno, da rekreacijo izvajamo na čistem zraku. V večini sveta to ni tako.
V turizmu veljajo tri osnovna načela: prvič, turizma ni nikoli preveč, vprašanje je le, ali ga znamo pravilno usmerjati, kar je naloga destinacij. Drugič, vsak turist je dobrodošel – s pol sendviča ali brez njega. Tretjič, pravilno moramo definirati vsebino destinacije in jo ustrezno komunicirati.
Kakšno vlogo bi lahko pri razvoju zdravilnega in obvodnega turizma odigrala turistična društva, ki najbolje poznajo lokalne zgodbe, dediščino in naravne posebnosti?
Smo prostovoljci, kar je pomembno, in škoda je, da smo v samostojni Sloveniji to vrednoto zapostavili in je ne vgrajujemo v DNK prebivalcev. Naša organiziranost je posebnost v svetovnem merilu in to je treba izpostaviti in negovati. Treba je zagotoviti sredstva za delovanje društev in zvez – regijskih in nacionalnih – pod pogojem, da izpolnjujejo vsebinske kriterije. To je osnova.
Pomembna komponenta zdravja je tudi socializacija, druženje in verjamem, da lahko prav turistična društva poskrbijo za nov produkt – avtentično druženje z avtentičnimi ljudmi. Kdo drug kot člani turističnih društev so najbolj avtentični sogovorniki?
Evropa se stara in upokojitev ne bi smela pomeniti konca, ampak začetek novega obdobja. Ljudje bi morali takrat začeti delati stvari, ki jih veselijo. Naj se po upokojitvi včlanijo v turistična društva. V teh letih je malo težje postati gasilec ali pohodnik, druženje in udeležba na prireditvah pa so lažje dostopni.
Sodelovanje v turističnih društvih omogoča dolgoživost, saj daje ljudem smisel, usmerjenost, energijo in kakovost življenja. Ljudje potrebujemp druge ljudi. V lokalnih okoljih so turistična društva najboljša platforma za to, saj ni gledališč, nakupovalnih središč ali kinodvoran.
Če želite ohranjati notranjo in zunanjo lepoto ter podaljšali mladost, se včlanite v turistično društvo.
In ko smo že pri mladosti, so poleg prostovoljcev ena od največjih bogastev TZS njeni mladinski programi. Začeli smo z novim projektom Zeleni ekran – Po poti zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Kakšen se ti zdi ta projekt?
TZS je že zelo zgodaj prepoznala, da kar delaš sedaj, gradiš za prihodnost. Letos smo imeli že 40. festival »Turizmu pomaga lastna glava«, kar pomeni, da smo osnovnošolce skupaj z njihovimi mentorji že 40-ič izzvali, naj oblikujejo svoj pogled na sedanjost in prihodnost turizma v svojem kraju, s ciljem, da ga spoznavajo, se družijo in ustvarjajo.
S tem jih navajamo na pomen turizma, da z njim živijo kot s kariernim ali pa prostovoljnim izzivom. Aktivnosti, ki jih Turistična zveza Slovenije izvaja, smo še premalo monetizirali in jih še premalo prepoznamo.
Če pogledamo vse nevladne organizacije v Sloveniji, smo mi skoraj edini, ki strukturno, strokovno in dolgoročno skrbimo za razvoj mladih v turizmu.
Projekt Zeleni ekran dokazuje, da znamo biti aktualni, kljub temu da smo lani praznovali že 120 let delovanja. Zeleni ekran je tudi odgovor na epidemijo digitalne zasvojenosti, o kateri se še premalo govori. Običajno na negativne učinke preteklih generacij začnemo gledati šele s časovne distance – tako je pri vsakem trendu, kot so aditivi v hrani, ki so se kasneje pokazali kot škodljivi, ali cigarete, ki so bile nekoč prav tako trend.
Mi ukrepamo že zdaj in nagovarjamo mlade, starejše in vse, za katere menimo, da so lahko dovolj proaktivni, da v svojem okolju delujejo kot nosilci in ambasadorji ter širijo naše vsebine naprej. TZS je od nekdaj sejala semena prostovoljstva in turizma.
Če ne bomo še bolj strokovno in usmerjeno delali z mladimi v najširšem smislu, kadra ne bo.
Mladi danes pogosto nimajo dovolj praktičnih izkušenj: težje prevzemajo odgovornost, sprejemajo kritiko in delujejo timsko. Delo v gostinstvu in turizmu pa jim lahko to omogoči – razvoj mehkih veščin, kot so komunikacija, reševanje problemov in timsko delo.
Programi, kot so »Mladi talenti Jasne« ali podobni, bi lahko s sodelovanjem Obrtne zbornice, Turistično-gostinske zbornice in TZS postali nacionalni sistem praktičnega usposabljanja mladih.
S tem ne bi dobili le delovne sile za turizem, ampak tudi bolj odgovorne in samostojne člane družbe, kar je v interesu vseh.
Smo v fazi, ko se Slovenija spreminja iz zelene v zdravilno destinacijo. Imamo dobre strategije in dobre primere prakse, med njimi tudi tvoj Jasna Natur Resort.
Ko sem pred 10 leti začel ta projekt, je bila definicija turizma zelo preprosta: biti aktiven v naravnem okolju, kjer je bil brezplačen parkirni prostor pogosto glavno merilo izbire izleta.
V svojem matičnem podjetju sem t. i. prvi pripovedovalec zgodb. Moja naloga je, da živim v prihodnosti, sprejemam trende in vidim, kam gre svet. To mi omogočajo leta izkušenjj. Že leta 2015, ko smo se prvič srečali z lokalno skupnostjo glede revitalizacije Jasne, ki je bila takrat zaprta že 10 let, čeprav gre za produkt s skoraj 100-letno tradicijo (letos 97 let), smo ugotovili, kakšen turizem ima Kranjska Gora.
Gre za aktiven turizem, vendar ima Kranjska Gora tudi več kot 120-letno zgodovino zdravilnega zraka in sanatorijev za pljučne bolezni. To je bil prvotni razlog, da so ljudje prihajali tja. Do leta 1967 smo imeli v Špiku celo otroško naravno klimatsko zdravilišče. Nato so to podrli, zgradili hotele in prišel je čas obilja, ko so bile mize polne zdrave in manj zdrave hrane.
Sčasoma so se trendi spremenili in pokazalo se je, da se zlasti mlajše generacije vedno bolj zavedajo pomena zdravja in telesne kondicije. To je še dodatno pospešila pandemija. Poleg tega je Evropska komisija že leta 2015 napovedala, da bo odvisnost od digitalnih ekranov eden ključnih izzivov prihodnosti.
Mi smo se takrat vrnili k osnovnemu razumevanju, da obstajajo energije, in sprejeli izziv MGRT, STO in lokalne skupnosti, da razvijemo trajnostni turistični produkt z visoko dodano vrednostjo.
Pri tem smo veliko pozornosti namenili energetski učinkovitosti objekta – dobra izolacija pomeni manjšo porabo energije za ogrevanje. Šli smo tudi v veliko bolj podrobne vidike.
Najprej smo okolico analizirali z bioenergetiki, pri čemer nam je pomagal Franc Šturm iz Tolmina. Uporabljamo tudi njegovo znanje o tročanih, s katerimi naj bi krepili pozitivno energijo v prostoru in zmanjševali negativno entropijo.
Glede vrta smo se obrnili na Roberta Dreva, za avtohtono zasaditev pa smo se obrnili na prof. dr. Franca Bavcona in ekipo Botaničnega vrta, ki je eden vodilnih strokovnjakov za podnebne spremembe v gozdnem prostoru.
Skupaj so pripravili projekt Zeleni objem – 20-letni načrt zasaditve območja Jasne. Uredili smo tudi naravne habitate, zato smo del turističnih površin premestili in v sodelovanju z naravovarstveniki ustvarili habitate za ribe, žabe in race. Veliko časa smo namenili uravnoteženju energetske in trajnostne ureditve okolja.
Se pravi, ste se posvetili energiji prostora?
Tako je. Na začetku smo se ukvarjali predvsem s prostorom in energijo. Verjamemo, da ljudje čutijo energijo prostora – če se nekje dobro počutijo, se vračajo sami, brez marketinga. Namesto desetletnega oglaševanja smo na začetku vlagali v prostor. Tudi notranjost smo zasnovali z naravnimi materiali, kot sta les in ovčja volna.
Že v fazi start-upa smo razmišljali, da bomo ljudi učili pravilnega dihanja in da bo resort brez telefonov, vendar je bilo leta 2019 to še prezgodaj. Gostje niso razumeli koncepta odsotnosti Wi-Fija. Če se pošalim – bili so pripravljeni odpovedati topli vodi, samo da imajo povezavo.
Ko smo ugotovili, da smo morda prehiteli čas, smo se nekoliko prilagodili, vendar ideje nismo opustili. Takrat smo bili Jasna Chalet Resort in smo poudarili družinsko aktivnost v naravi. Skupaj z lokalno skupnostjo smo odprli gostinski lokal in del območja, ki je danes zeleno, dostopen javnosti, tako da ni ostre ločnice med javnim in zasebnim prostorom.
Poskrbeli smo tudi za čiščenje vode, saj jo upravljamo digitalno in nadzorujemo njeno temperaturo. Kasneje smo se lotili še meritev zraka, saj smo vedeli, da imamo kakovosten zrak. Skupaj z lokalno skupnostjo smo izvedli klinično študijo na prostovoljcih, ki je pokazala, da bivanje v teh krajih – dva dni spanja, gozdni turizem, gozdne kopeli in čuječnost – pozitivno vpliva na zdravje.
Na podlagi tega smo gostili 5. svetovni kongres gozdnih terapevtov in 6 vodilnih strokovnjakov, ki so dejali: »Vi sploh ne veste, kaj imate!« Strateško smo se vključili v novo strategijo Kranjske Gore, kjer so se deležniki odločili za razvoj Alpskega klimatskega zdravilnega letovišča.
To je postal primer dobre prakse, ki zanima tudi druge občine v Julijskih Alpah. Julijske Alpe se kot destinacija – skupaj z avstrijsko Koroško in Dolomiti – razvijajo v nadnacionalno trajnostno zdravilno destinacijo.
To je prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija, čeprav je potrebovala nekaj časa za sprejem koncepta0 turizma zdravja in dobrega počutja.
Strategija je, da se bomo med letoma 2027 in 2028 v svetu predstavljali kot destinacija zdravja in dobrega počutja.
Bo turizem prihodnosti predvsem turizem regeneracije? Nenehno si na konferencah, v lovu za novimi trend.
Teza, da je zdravilni turizem turizem prihodnosti, je bila aktualna že leta 2015. Danes pa smo že globoko v tem, da je pravi turizem tisti, ki je odgovoren do lokalnih ljudi, narave in običajev ter temelji na konceptih: umik, mir, dobro počutje, dolgoživnost….
Gre za to, da se človek umiri, napolni baterije in uravnoteži svoje fizično in energetsko telo, da lahko čim dlje živi kakovostno in aktivno življenje.
Se pravi, da ne bomo obremenjeval zdravstvene blagajne?
Pametna država, na primer Avstrija, ima Max Planck inštitue, ki raziskuje naravne oblike zdravljenja v Alpah. Jasno so na zaključni konferenci predstavili kot primer dobre prakse in smo bili nagrajeni kot najboljši primer v Alpah.
Glavni avtor projekta mi je dejal: »Dominik, dobro, da smo se šele zdaj srečali, ker vi ste vse naredili.«
Če govorimo o sedanjosti in prihodnosti, je pomembno, da smo praktični. Kaj pomeni biti praktičen?
Najprej je treba razumeti, kaj je to dobro počutje. Začne se v lokalnem okolju, kjer skupnost skupaj s prebivalci zagotavlja osnovne pogoje bivanja: pitno vodo, kanalizacijo, čisto okolje, zrak in družbeno povezanost.
Imamo fizično, družbeno in duševno zdravje, ki mora biti uravnoteženo. Dobro počutje pomeni občutek sreče, zadovoljstva, notranjega miru in smisla.
Če se pošalim – tudi članstvo v prostovoljnem turističnem društvu prispeva k temu.
Kaj vse sodi med dobro počutje?
Objektivno dobro počutje temelji na dejavnikih, kot so zdravje, varnost, socialna povezanost, izobrazba in ekonomska stabilnost.
Kaj so komponente dobrega počutja? To so: fizično dobro počutje (gibanje, spanec, prehrana), duševno dobro počutje, socialno dobro počutje (odnosi, pripadnost, podpora skupnosti), čustveno dobro počutje (samozavest, notranje ravnovesje), okoljsko dobro počutje (stik z naravo).
Dobro počutje postaja osrednji motiv potovanj in preživljanja prostega časa. Če želiš biti aktualen, moraš iti v to smer.
Ali smo se tega spomnili mi? Ne – že Rimljani so imeli zdravilišča.
Če pogledamo germanski trg (Nemčija, Avstrija, Švica), imajo močno razvite »kurorte«, terme in spa-je. Ti sistemi so vključeni v zdravstveno kulturo in temeljijo na naravnih dejavnikih, kot so voda, klima in zrak, ter na medicinskem nadzoru in terapijah, kot so knajpanje, inhalacije in pitne kure. V mnogih državah so delno kriti iz zdravstvenega zavarovanja, ker zdravi ljudje manj obremenjujejo sistem.
Gozdne kopeli so zelo razvite na Japonskem – shinrin-yoku. Gre za odgovor na industrializacijo in sodoben način življenja, z namenom povezovanja ljudi z naravo in med seboj.
Na območju nekdanje Sovjetske zveze in vzhoda obstajajo številne tradicije skrbi za zdravje. Tudi v Kranjski Gori je veljalo: če te bolijo pljuča, pojdi na Vršič; če konja ali gospodarja boli koleno, ga namoči v mrzlo Pišnico. Pišnica velja za eno najbolj energijsko močnih rek. Ko smo s Francem Šturmom merili energijo jezera Jasna in Pišnice, je bila to »30 sonc«, skoraj zdravilna moč. Alpske reke, ki tečejo po kristalih, imajo izjemno energijo.
Dolgo je veljalo, da se zdravilne terapije izvajajo le v toplicah. Danes pa vemo, da lahko zdravilne učinke dosežemo tudi z mrzlo vodo, čistim zrakom in gozdom – vse to so naše naravne danosti.
Kakšna je danes globalna vrednost tovrstnega turizma?
Ko pogledamo globalno, wellness in wellness turizem dosegata približno 830 milijard evrov. Če dodamo wellness nepremičnine, je to še dodatnih 500 milijard. Spa industrija znaša približno 130 milijard, termalni viri 62 milijard, skrb za telo in lepoto pa še okoli 1,3 bilijona.
Skupaj govorimo o trgu, vrednem približno 3,4 bilijona evrov, ki še raste.
Zato bi bila velika napaka, če Slovenija ne bi izkoristila svojih naravnih danosti – 5* narave in 5* ljudi.
To je treba zaščititi, ohraniti, monetizirati in pravilno komunicirati, da privabimo želene goste.
Slovenija ima še ogromno prostora za rast. Kranjska Gora ima na primer le približno 28 % letne zasedenosti. Če bomo pametno in strokovno pristopili k razvoju zdravilnega turizma, bodo k nam prihajali gosti kot si jih želimo.
Polona Frelih
Naslovna fotografija:Tonči Hozjan/TZS
