Ko govorimo o slovenskih jezerih, rekah in vodah, največkrat najprej pomislimo na njihove naravne lepote. A za vsako urejeno obalo, za vsak dogodek ob jezeru, za vsako tematsko pot in za vsako zgodbo, ki obiskovalca poveže z lokalnim okoljem, stojijo ljudje. Prostovoljci. Turistični zanesenjaki. Društva, ki že desetletja verjamejo, da voda povezuje.
Prav iz te ideje je pred več kot tremi desetletji nastala Skupnost slovenskih jezer, danes Skupnost obvodnih krajev Slovenije – povezovalna platforma društev in organizacij ob jezerih, rekah in drugih vodah, ki članom omogoča sodelovanje pri razvoju in upravljanju obvodnih destinacij. Njeno delovanje temelji na redni komunikaciji, izmenjavi izkušenj, skupnih projektih in predvsem na prijateljstvu med ljudmi, ki živijo z vodo.
In če ima skupnost srce, so to prav srečanja obvodnih krajev Slovenije.
Danes namreč obeležujemo že 30. srečanje – jubilej, ki ni le številka, ampak dokaz, da je ideja povezovanja med slovenskimi obvodnimi kraji prerasla v eno najlepših zgodb slovenskega društvenega turizma.
Dva človeka, brez katerih zgodbe ne bi bilo
Če je srečanje otrok skupnosti, imata ta otrok tudi svoja očeta. Ali kot radi v šali rečemo – svoja ‘siva strica iz ozadja’. To sta Darči Volk iz Turističnega društva Most na Soči in Marijan Kardinar iz Turističnega društva Dobrovnik, brez katerih si delovanja skupnosti skoraj ni mogoče predstavljati.
Njuna vizija povezovanja slovenskih krajev ob vodi je bila v devetdesetih letih nekaj posebnega. Danes pa je jasno, da sta postavila temelje zgodbi, ki še vedno raste.
Začetek ob smaragdni Soči
Vrnimo se v Most na Soči. Tam je 2. julija 1994 ob smaragdnem akumulacijskem jezeru na reki Soči potekalo prvo srečanje objezerskih krajev Slovenije. Srečanje je bilo organizirano v okviru znamenite prireditve Noč na jezeru. Že takrat je njegov pomen prepoznal pokojni dr. Janez Drnovšek, ki je prevzel častno pokroviteljstvo dogodka. Tistega dne se je rodila ideja, da lahko slovenski kraji ob vodi skupaj ustvarjajo boljšo turistično prihodnost.
Sprva so bila srečanja namenjena predvsem druženju prijateljskih turističnih društev in utrjevanju sodelovanja med njimi. A kmalu je postalo jasno, da srečanja prinašajo mnogo več: nova znanja, skupne projekte, izmenjavo dobrih praks in vedno močnejšo zavest o pomenu trajnostnega razvoja voda.
Od jezer do vseh slovenskih voda
Po prvih srečanjih v Velenju (1995), na Ptuju (1996) in v Dobrovniku (1998) je skupina društev v Cerknici leta 1999 oblikovala iniciativni odbor Skupnosti slovenskih jezer.
Leto pozneje, 10. junija 2000, v Bohinju, je 12 turističnih društev podpisalo dogovor o ustanovitvi skupnosti. Med ustanovitelji so bila društva iz Mosta na Soči, Velenja, Ptuja, Dobrovnika, Cerknice, Bohinja, Zbilj, Šoštanja, Cankove, Pivke, Maribora in Svete Trojice.
Ker se je sodelovanje kmalu razširilo tudi na kraje ob rekah in potokih, se je Skupnost slovenskih jezer preimenovala v Skupnost obvodnih krajev Slovenije ter postala pomembno delovno telo v okviru Turistične zveze Slovenije.
Leta 2001 so v Mostu na Soči podpisali posebno listino o ustanovitvi skupnosti, za prvega predsednika so imenovali Marjana Kardinarja.
Srečanja, ki so postala tradicija
V treh desetletjih so srečanja potekala ob številnih slovenskih vodnih biserih – ob Bukovniškem, Bohinjskem, Blejskem in Zbiljskem jezeru, ob Soči, Dravi, Idrijci in številnih drugih vodah.
Vsako srečanje je imelo svojo temo, povezano z aktualnimi vprašanji razvoja turizma, ekologije in upravljanja voda.
V Zbiljah leta 2003 je bila osrednja tema ekološka sanacija slovenskih jezer. Takrat so s podporo Savskih elektrarn Ljubljana pridobili posebno plovilo za odstranjevanje vodnega rastlinja in smeti.
V Tolminu leta 2008 je pogovor tekel o vodi kot priložnosti in ogroženi dobrini – razprave so bile del širšega družbenega razmisleka o pravici do pitne vode, danes zapisani tudi v slovenski ustavi.
V Kanalu ob Soči leta 2011 so odprli temo pešpoti ob vodah in začeli redno sodelovanje s Komisijo za evropske pešpoti.
Na Bledu 2016. in v Bohinju 2017. so obravnavali vprašanja upravljanja obvodnih površin, v Dobrovniku 2019. vodne zadrževalnike kot turistično priložnost.
Tudi obdobje epidemije ni prekinilo tradicije. Čeprav srečanja leta 2020 zaradi korone ni bilo mogoče izvesti, so se že leto pozneje ponovno srečali v Mostu na Soči in razpravljali o sladkovodnem ribištvu kot turistični priložnosti.
V zadnjih letih so teme segale od trajnostnega razvoja ob umetnih jezerih v Velenju do postajališč za avtodome ob vodi v Solkanu ter trajnostnega upravljanja vodnih virov ob jezeru Expano v Murski Soboti.
Več kot srečanje
Srečanja obvodnih krajev nikoli niso bila zgolj strokovni posvet. Bila so srečanja prijateljev. Prostovoljcev. Ljudi, ki verjamejo v moč sodelovanja.
Vsako leto se več kot 300 turističnih prostovoljcev zbere v drugem kraju, kjer ob strokovnih razpravah spoznavajo tudi lokalne posebnosti, kulturo, kulinariko in naravne znamenitosti gostiteljev.
Prav zato so srečanja postala ena najbolj prepoznavnih oblik povezovanja slovenskih turističnih društev.
Ljubljana kot simbol novega poglavja
Potrebovali smo skoraj tri desetletja, da smo se srečali tudi v prestolnici.
Ljubljana je s svojo reko, zelenimi obalami in življenjem ob vodi simbol sodobnega razumevanja urbanega in trajnostnega turizma. Pokazala nam je, da imajo vode tudi v mestnem okolju izjemno moč povezovanja ljudi, zgodb in doživetij. Srečanje zato ni le pogled nazaj, ampak tudi pogled naprej.
Skupnost obvodnih krajev Slovenije ostaja zavezana svojemu poslanstvu: povezovati društva in lokalne skupnosti ob vodah ter s trajnostnim, odgovornim in inovativnim pristopom razvijati turistično ponudbo, ki spoštuje naravo, krepi lokalno identiteto in obiskovalcem ponuja pristna doživetja.
Vizija skupnosti ostaja jasna – postati vodilna nacionalna platforma za razvoj jezerskega in vodnega turizma ter s sodelovanjem, znanjem in kakovostnimi projekti ustvarjati prepoznavno, zeleno in butično podobo slovenskih voda.
Če so vode od nekdaj povezovale kraje, so srečanja obvodnih krajev v vseh teh letih povezala predvsem ljudi.
Besedilo: Iztok Pipan, predsednik Sveta obvodnih krajev Slovenije
Fotografije: Arhiv TZS
