»Zelen mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne glasove,« je v 19. stoletju zapisal pesnik Simon Jenko o ostalinah gradu na hribu nad Smlednikom, ki ga je kot domačin, iz bližnje Podreče, bržkone pogosto ugledal in morda tudi obiskal.
Smledniški Stari grad so prepustili propadanju že v 17. stoletju, v zadnjem desetletju pa ga postopoma restavrirajo. Do njega vodi urejena pot, z grajskih ruševin pa se odpirajo čudoviti razgledi na bližnje Zbiljsko jezero, Polhograjsko hribovje, Šmarno goro, Kranj z Joštom, Kamniško-Savinjske Alpe …
Do gradu vodi široka makadamska cesta, po kateri se sprehodimo z urejenega parkirišča malce nad vasjo. Pot je nezahtevna, zlahka prevozna tudi s kolesom. Ko dospemo do ruševin, ugotovimo, da so te vendarle zanimive: skalni »podstat« gradu, masivni sivi zidovi, stolp, ki se je resda že zdavnaj posul, a daje vedeti, da se je nekoč vzpenjal više. Ob vznožju gradu je gostilna, urejena so igrala za otroke, na hiški smledniškega turističnega društva pa si lahko preberemo tudi legendo, ki nam razkrije, zakaj se po skalah pod gradom zvija kača.
Malce zatem, ko se s parkirišča vzpnemo proti Staremu Gradu, ugledamo Kalvarijo. Začenja se v vasi, po pobočju pa se niza štirinajsti kapelic križevega pota s tremi križi na vrhu. Leta 2001 so jo obnovili in osvetlili, s poslikavami Maše Bersan Mašuk pa velja za eno najlepših takšnih baročnih stvaritev v Sloveniji.
M. G.
