V severovzhodni Sloveniji, v osrednjem delu Dravskega polja, na desnem bregu reke Drave, se razprostira majhno, a ljudem in naravi prijazno območje občine Starše. Del območja leži na dravskih terasah, del pa na nizki ravnici ob Dravi. Starše spadajo med podeželske občine; v njih prevladujeta kmetijstvo in obrt. Večino območja prekrivajo rodovitne njive in gozdovi.
Občina Starše premore obilje naravnih danosti: ugodno podnebje, saj je tukaj povprečna letna temperatura 9,6 stopinje Celzija, povprečna mesečna pa 19,4 stopinje Celzija; raznolika konfiguracija tal – na razgibanih terasah reke Drave se razprostira 770 hektarov Nature 2000; Krajinski park Drava, v katerem stara rečna struga s stranskimi rokavi in mrtvicami, poplavnimi gozdovi in travniki zagotavlja življenjski prostor 250 vrstam ptic (od tega jih je kar 38 pomembnih v širšem, evropskem prostoru), tukaj pa so tudi najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic, gnezdišče nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic v Sloveniji (sršenar, navadna čigra, vodomec) in rastišča redkih pionirskih vrst rakitovca. Občina je bogata tudi s kulturno in zgodovinsko dediščino: v njej so številne lepo ohranjene cerkve, kapele, grobnice in drugi sakralni spomeniki (kužna znamenja).
Najbe iz rimskih časov
Pa navedimo nekatere znamenitosti. V središču vasi Rošnja, na hišni številki 12, si je mogoče ogledati tipično dravskopoljsko hišo premožnejše družine (Markovo hišo). Pritlična, delno podkletena zidana hiša je bila zgrajena sredi 19. stoletja. Ohranjeni so primarna tlorisna zasnova, stavbno pohištvo in bogata fasadna profilacija.
Strop v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Staršah je poslikan s čudovitimi nabožnimi freskami. Pred cerkvijo stoji kamniti kip sv. Janeza Nepomuka, zavetnika duhovnikov in spovednikov, mostov, ladjarjev, splavarjev, mlinarjev; je tudi priprošnjik proti obrekovanju, pred vodnimi nesrečami, za molčečnost spovednih skrivnosti. Arheološke najdbe v Staršah pričajo, da je bilo to območje naseljeno že v rimskih časih. Jeseni leta 1939 si je reka Drava pri Staršah po poplavah vrezala novo strugo. Ko je imela nizek vodostaj, so kmetje ob Dravi opazili vrsto kamnov s podobami ljudi in živali ter plošče z napisi. Iz reke so jih potegnili od sedemdeset do osemdeset; napisne in z reliefi okrašene kamne je kupil graški muzej, oprestali pa so bili na novo uporabljeni kot gradbeni material. Eden od stebrov se je vrnil kot del nagrobnika Ane in Lovrenca Turka in stoji na južni strani cerkve sv. Janeza.
Dvor sv. Janeza, imenovan tudi »dvorič Šentjanž« ali »marof«, ima bogato zgodovino. Tu stoji že od 17. stoletja. Gospoščini je služil predvsem kot gospodarski objekt. Krasili so ga stolpiči, kapele ter dvorišče in park. Ostali so samo še ostanki kapelice in del parka, gabrov drevored. Gabri v parku so zaščiteni kot naravni spomenik. Spadajo med najdebelejše gabre v Sloveniji, saj so visoki do 35 metrov in imajo do 60 centimetrov obsega.
Turistična pot skozi občino Starše
Na krožni turistični poti, po kateri se lahko zapeljemo z avtomobilom ali s kolesom ali stopimo po njej peš, si lahko v enem dopoldnevu ogledamo vse zanimivosti in posebnosti v občini. Pot pelje skozi vseh osem vasi v občini: Loko, Rošnjo, Starše, Zlatoličje, Trniče, Prepolje, Marjeto na Dravskem polju in Brunšvik. Vsaka pot po vasi je lahko tudi samostojna pohodna ali kolesarska pot. Vse poti so lahko prehodne in dostopne tudi za starejše, invalide in otroke.
Marjan Malek, predsednik TD Starše
