Poletje še vztraja in vabi na izlete v naravo. Za ta konec tedna vam predlagamo vzpon do Planine nad Vrhniko (733 metrov) in še malce više: na vrh dvaindvajset metrov visokega razglednega stolpa, od koder se v lepem remenu odpira izjemen pogled na Ljubljansko barje in hribovito zaledje prestolnice. Na Planini je tudi prijetna planinska koča, od letošnje pomladi nova, na mestu nekdanjega zavetišča, ki ga je po domala šestdesetih letih dodobra načel zob časa.
Na Planino vodi več označenih planinskih poti; predlagamo vam vzpon po najbolj priljubljeni, ki se začenja na Betajnovi (do izhodišča se pripeljemo iz središča Vrhnike, kjer zavijemo levo pri zadnjem semaforju – če prihajamo iz smeri Ljubljane). Na izhodišču, kjer je manjše parkirišče, je tudi večja informacijska tabla o zanimivostih Vrhnike in njene okolice.
Lični kažipoti nas povedejo sprva po kratkem travnatem pobočju, zatem pa hodimo nekaj časa po cesti, dokler pot ne zavije proti gozdu, sprva po gruščnatem kolovozu, ki se polagoma zoži v dobro nadelano gozdno stezo. Ta se čez čas razcepi v dvoje poti: čez Špico in Mimo bukve; predlagamo, da jo po eni uberete navkreber, po drugi pa se spustite nazaj v dolino.
Po kakšni uri hoje smo pri koči; v tej ponujajo joto, ričet, golaž, žgance, klobase …, pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s Cankarjevim podpisom in s piškotom v obliki pisateljevih znamenitih brkov.
Lep pogled se odpira že od koče; za prostranejšega pa se je treba še malce povzpeti: na razgledni stolp, ki so ga postavili pred desetimi leti.
Triglav na severozahodu, Storžič in Grintavec na severu, Ljubljansko barje s Krimom na vzhodu, Logatec na jugu, Nanos na jugozahodu, Trnovski gozd na zahodu … Okrogla smerna plošča na vrhu stolpa pojasnjuje, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine Julijce, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče z gozdovi, naselji, cerkvicami, ravnice s kraji in mesti.
Stolp je tretje razgledišče na hribu: prvo so postavili leta 1934, drugo pa 1955. Vsem trem je skupno, da so leseni, hrastovi, zdajšnji pa je meter višji od prejšnjega in šest metrov od prvega.
M. G.
