Gledati Triglav, hoditi okrog njega, a ne stopiti nanj

Okoli Triglava – brez vzpona nanj. Okoli Julijskih Alp, ne da bi se vzpeli više. Posebnosti naravne in kulturne krajine ter stik z lokalnim prebivalstvom namesto vrhov. Počasnost, ne hitenje. To so nekatere ključne značilnosti nove, 260 kilometrov dolge pohodniške poti, ki jo je pripravilo in trasiralo Združenje Julijskih Alp in ki bo v celoti odprta predvidoma v začetku letošnje jeseni. Britanski časopis Guardian jo je pred kratkim že uvrstil na »vroči seznam« štiridesetih predlogov za počitnice v letu 2019.

Osrednji misterij poti je Triglav, gora in simbol. Kako ga doživljati drugače? Gledati Triglav, hoditi okrog njega, od daleč spoznavati njegove različne obraze, a hkrati ne stopiti nanj. Doživljati Triglavski narodni park in Unesco-MAB biosferno območje Julijske Alpe ter njihovo naravo peš, v miru in tempu, ki si ga določamo sami. Biti v Julijskih Alpah, a ne stopiti v njihovo visokogorje. Odkrivati skrite naravne posebnosti, ki jih ni v nobenem turističnem katalogu. Spoznavati zgodbe in legende, ki jih ni v nobeni turistični ponudbi. Najti razgledne kraje, tam obsedeti in se zazreti v neskončnost, pozabiti in se potopiti v sanje, ki jih rišejo daljna obzorja. Najti in obsedeti na krajih, primernih za meditacijo, in si vzeti čas zase. Spoznavanje in doživljanje komaj opaznih naravnih čudežev, ki nam znajo pričarati nenavadno občutje, imenovano sreča.

To so temeljna izhodišča za novo pohodniško pot okoli Julijskih Alp, kot jih navajajo njeni ustvarjalci.

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je tako povezovalna pot, ki bo omogočala spoznavanje manj znanih delov te slikovite gorske skupine s pogledi nanjo z njene robne, zunanje strani. Povezuje in združuje severno (gorenjsko) in južno (soško) stran Julijcev v skupno pot različnih krajinskih tipov. Razdeljena bo na šestnajst etap – najkrajša je dolga okoli 4,6 kilometra, najdaljša okoli 26 kilometrov. Na poti bo za blizu 9900 metrov vzponov in za približno toliko spustov.

Preusmerjanje turističnega obiska

Zamisel za takšno pot okoli Julijskih Alp je dolgo zorela, je povedal Klemen Langus iz Združenja Julijskih Alp in direktor Turizma Bohinj. Z njo so ustvarili odličen turistični produkt – obenem pa tudi platformo za nadaljnje povezovanje pri razvoju tega območja, ki se sooča s številnimi izzivi. Med njimi je zagotovo (pre)usmerjanje turistov z najbolj obiskanih točk na manj znane in manj obljudene; poleg tega s potjo krepijo trajnostno mobilnost, saj je predvideno, da bi pohodniki lahko premagovali dele poti z vlakom ali avtobusom; z razpršitvijo obiska spodbujajo lokalno ekonomijo na širšem območju Julijskih Alp, ki se sooča z demografskimi težavami (osip prebivalstva), našteva Klemen Langus. »V sredini pa je Triglav, simbol poti, za katerega si želimo, da bi to – simbol – spet postal, da ne bi ljudje tako trumoma hodili nanj, pri čemer je pomembno še zlasti to, kako hitro se vzpnejo nanj.«

Pohodnika bodo na poti spremljale številne zgodbe tukajšnje krajine: o Triglavu, zgodovini tukajšnjih krajev, o naravovarstvu, o lokalnih prebivalcih, »na katere se pri razvoju turizma rado pozablja. A prav oni so ključni za uspešen turistični razvoj, oni so tisti, ki ustvarjajo krajino, ki ji vdahnejo dušo,« poudarja sogovornik.

Šestnajst etap

Etape poti so sicer naslednje: Kranjska Gora–Mojstrana; Mojstrana–Jesenice; Jesenice–Sv. Peter–Begunje; Begunje–Bled; Bled–Goreljek (Pokljuka); Goreljek–Jereka–Stara Fužina; Stara Fužina–Bohinjska Bistrica; Bohinjska Bistrica–Vrh Bače–Podbrdo; Podbrdo–Kalarsko sedlo–Grahovo ob Bači;  Grahovo ob Bači–Most na Soči; Most na Soči–Tolmin; Tolmin–Kobarid; Kobarid–Bovec; Bovec–Log pod Mangartom; Log pod Mangartom–Rabelj (Cave del Predil); Rabelj (Cave del Predil)–Kranjska Gora.

Etape so zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap mogoče prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače.

Pot se skorajda ne dotakne najbolj obljudenih turističnih točk, kjer je sredi poletja lahko že neznosna gneča; namesto tega pohodnika počasi vodi ne zgolj po robu Julijcev, temveč tudi po robu turističnega vrveža, skozi naselja in manj po hribih.

Ključno – spoznavanje posebnosti območja

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je namenjena tudi tistim, ki so kondicijsko manj pripravljeni, dve tretjini poti je primerne tudi za družine z otroki, je povedal Klemen Langus. Deli poti so praviloma prehodni vse leto, nekateri teže v zimskem času, kadar je seveda na poti sneg.

Pri Združenju Julijskih Alp upajo, da pohodniki, ki se bodo podali na pot, te ne bodo želeli čim prej prehoditi – to tudi ni njen namen, poudarja sogovornik. »Bistvo poti je v počasnem spoznavanju tega območja, v uživanju v njem, njegovih posebnosti, zgodb, kulinarike …« Upa, da bodo pohodnike na poti sčasoma zadržali dalj časa na območju, kjer poteka, »da po njej torej ne bi samo hodili, temveč bi se tudi ustavili v kakšnem kraju na njej in v njem preživeli več dni ter odkrivali še druge zanimivosti v njem in njegovi okolici.«

Mateja Gruden