»Tako kot pikado, ampak s sekirami,« bi bil najboljši opis sekirometa, pravijo v centru Axe Throwing Europe, ki so ga lani novembra odprli v Ljubljani. Hm, a puščice za pikado so neprimerljivo manjše in laže obvladljive; sekira pa … Če je nisi še nikoli držal, uporabljal, kaj šele metal, se zdi precej bolj tvegana stvar, kajne? In drvarja, ki naj bi ga prebudili v sebi, kot vabijo v centru, bo treba izbezati iz doslej še neznanih osebnostnih dimenzij. Prav, proč s pomisleki, pa vrzimo sekiro v tarčo (ali vsaj proti njej), kot nam je pokazal inštruktor, in upajmo na najboljše! Ni tako težka in … poglej, poglej, leti! Ko ugotoviš, da metanje sekire sploh ni tvegano in da komaj čakaš, da si na vrsti za naslednji met, se lahko končno začne ta »usekana« zabava.
Prvega sekirometa v Sloveniji sta se domislili ekipi Escape Room Enigmarium in Orehovega gaja, pri čemer sta preizkušenemu konceptu dodali še znanje s področja igrifikacije (različne igrice) in ga začinili s ščepom slovenske tradicije: dejstvom, da je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav, da smo tesno povezani z gozdom, da imamo bogato tradicijo gozdarstva … Center je tudi opremljen s smrekovim lesom, ki je v Sloveniji najbolj razširjen.
Bum v ZDA in Kanadi
»Sekiromet je velik bum v Združenih državah Amerike in Kanadi, tam odpirajo prostore zanj kot po tekočem traku, v Evropi pa smo največji center zanj,« pove Žiga Novak, ustanovitelj skupine Orehov gaj, strokovnjak za doživetja v turizmu – in komisar zimske lige v sekirometu (letos je bila kajpak prva). Sekiromet navdušuje tudi v Sloveniji. Sogovornik meni, da je ljudem všeč še zlasti zato, ker je avtentično doživetje z zgodbo, ker je razgibano z različnimi igricami, ker (marsikdo) ugotovi, da je uspešen v nečem, česar dotlej še ni poskusil in se mu zdi težko, a je v resnici preprosto in zabavno, ker si ljudje želijo novih doživetij … »Ljudje odhajajo od nas dobre volje,« se nasmehne. Večinoma sicer prihajajo na sekiromet družbe ali pa ga podjetja izberejo za team building.
V centru na Kajuhovi, ki so ga odprli lansko jesen, je dvanajst tarč v šestih ogradah. Na tarčo lahko igra največ šest oseb, se pravi, da lahko v centru obenem igra do 72 ljudi. Pred kratkim so postavili še šest tarč v Orehovem gaju v Ljubljani (»poletni sekiromet«), še šest pa je mobilnih, kar pomeni, da bo mogoče sekire metati tudi na izbranih prireditvah (kot je bil, denimo, majski Grajski dan na Ljubljanskem gradu).
Igra poteka na posebnem, točno določenem in s pravili tekmovalne športne lige WATL (World Axe Throwing League) izmerjenem in ograjenem prostoru, na katerega je vstop dovoljen le pod nadzorom inštruktorja. Ta pred začetkom sekirometa udeležence seznani s pravilno tehniko metanja sekire in s pravili igre ter jim da napotke za varno igro, ki je vselej vodena; inštruktor je ves čas prisoten, poudarja Žiga Novak, ki ugotavlja, da osnove metanja sekire hitro usvojijo tako rekoč vsi obiskovalci, 90 odstotkov jih zadene tarčo že v prvem ali drugem poskusu.
Varna igra – ob upoštevanju pravil
Res je! Četudi sekira pogosto ne zadene natanko določenega mesta na tarči … Da je igra bolj razgibana, naj bi namreč po »ogrevanju« zadeli natanko določena mesta in tako pridobivali točke za svojo skupino.
V enem ograjenem prostoru sta bili sicer dve tarči, na kateri smo metali člani dveh ekip. Po dva hkrati sta metala v tarčo, hkrati pa sta morala tudi pobrati sekiro oziroma je moral tisti, ki je sekiro vrgel prvi, počakati, da jo vrže tudi drugi, preden jo je lahko pobral. Inštruktor budno spremlja dogajanje in v hipu onemogoči potencialno nevaren samoiniciativen korak proti tarči.
Ob doslednem upoštevanju pravil in navodil inštruktorja je sekiromet varna igra, poudarja Žiga Novak. V Kanadi in ZDA, kjer se je sekiromet najbolj razcvetel, poškodb skorajda ne poznajo, saj pravila metanja onemogočajo nevarne situacije. Varnost je ves čas igre na prvem mestu: ne uporabljajo se sekire z gumiranimi ročaji, niti gumirane podloge, da se sekire ne odbijajo nazaj – sekira po neuspešnem metu lepo pade na tla, brez odboja (a v dokajšnje nezadovoljstvo metalca, seveda).
Inštruktorji poskrbijo, da vsi igralci razumejo in spoštujejo pravila igre. V centru pa tudi opozarjajo, da sekira in alkohol nikakor ne spadata skupaj (in tudi poskrbijo, da se to pravilo vestno upošteva).
O sekiri
Sekira je prababica vseh orodij (ali orožij) z ročajem oziroma eno prvih prazgodovinskih orodij, poudarjajo v centru Axe Throwing Europe. Sprva je bila kamnita, pozneje bronasta ali železna. Metati pa so jo začeli naši severni sosedi Franki v petem stoletju, ko so opremljeni z njimi odhajali v bitke.
V športne namene so jih začeli uporabljati antični Kelti, priljubljenost metanja sekir pa se je v nordijskih krajih ohranila do zdajšnjih dni. V sodobnem času je postal met sekire najprej zabava severnoameriških gozdarjev; v Severni Ameriki (Kanadi in ZDA) se je tudi razvil v sodoben šport, ki ga igrajo v več kot petdesetih državah po svetu. Najbolj razširjena tekmovalna športna liga WATL ali World Axe Throwing League, katere član je tudi ljubljanski Axe Throwing Europe.
Mateja Gruden
Nekateri slovenski izrazi, povezani z metom sekire (s spletne strani centra Axe Throwing Europe): • Ne se sekirat! • To je povsem usekano! • To pa res seka! • Prenehal je govoriti, kot bi odsekal. • Sekira je padla v med. |