Trstenke – ljudsko glasbilo iz Haloz

0
1064

Ljudska glasbila predstavljajo pomemben del slovenskega glasbenega izročila. Slišimo jih le redko, a je zaradi tega njihov zvok, ko nanje zaigramo, še toliko bolj čaroben, zaradi svoje nenavadnosti pa ljudska glasbila pritegnejo pozornost poslušalca. V Halozah še vedno živi trstenka, ljudsko glasbilo, ki se je po zaslugi Janeza Jerenca ohranilo vse do danes. 

Haloške trstenke sodijo med štiri ljudska glasbila, ki so značilna za Haloze. Haloške trstenke zna izdelati le Janez Jerenec in nanje zna tudi zaigrati. Njegova mama se je poročila s Francem Laporškom iz Jablovca, ki je bil znani izdelovalec trstenk in je nanje igral po domovini, celotni takratni Jugoslaviji, tudi v Avstriji in na Madžarskem. Franc se je naučil izdelovanja trsten od svojega očeta Matevža. Jani je bil takrat star 10 let in očim ga je vzpodbujal, da se je naučil na trstenke igrati, nato pa jih je pričel izdelovati. Okrog petnajstega leta je bil njegov očim z izdelovanjem trstenk zadovoljen. Očim je imel veliko nastopov in ni imel časa izdelati toliko trstenk kot jih je potreboval, zato je trstenke izdeloval Janez.

Haloške trstenke zna izdelati le Janez Jerenec.

Nato je odšel v srednjo gozdarsko šolo v Postojno in potem v vojsko. Hotel je postati mizar, ampak je dobil službo gozdarja, ki jo je vzljubil in ostal v njej do upokojitve pred tremi leti. Vmes se je poročil, dobil dva prekrasna otroka. Nato pa se je seveda pričela gradnja hiše, nato pa vnuki. Sploh ni več pomislil na trstenke, dokler se ni včlanil v Turistično društvo Podlehnik. Tam so ga vzpodbujali in nagovarjali, da ponovno izdela trstenke in nanje zaigra. Končno se je po 30 letih odločil in pričel zbirati material. Najprej je poiskal stare trstenke, da je malo osvežil spomin.

Začel je zbirati material: trstiko, ki jo porežeš pozimi in čakaš eno leto, da oleseni, les in smrekovo smolo, in tudi orodje si je moral priskrbeti oz. izdelati. Po spominu je pričel izdelovati, a največ časa in truda mu je vzelo njihovo uglaševanje. Vsako piščal iz trstike, je treba uglasiti s pomočjo smrekove smole. Da jih je lahko primerno uglasil, so mu prišle prav stare orglice-trstenke. Posamezne piščali potem poveže z leseno deščico iz smrekovega ali češnjevega lesa in še dodatno s čevljarsko dreto. Za izdelek porabi od 10 do 15 ur.

Haloške trstenke sodijo med štiri ljudska glasbila.

V zadnjem obdobju je Janez izdelal 25 glasbil, od najmanjših, trinajstice, do največjih, devetindvajsetice. Predvsem pa veliko nastopa z njimi po celi Sloveniji. Zelo si želi, da bi lahko svoje znanje predal tudi drugim, predvsem upa, da bo to delo pritegnilo njegovega vnuka Nejca.

 

Zdenka Golu

Prejšen članekNa lov za zdravilnimi cvetovi z Marješko Pehto
Naslednji članekKava in čaj v izbranem porcelanu

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here