Gostinstvo in turizem po epidemiji

0
838

Štiri turistične ponudnike z različnih delov Slovenije smo vprašali, kako močno so jih prizadele posledice omejitev zaradi epidemije, kako so se prilagodili nastali situaciji, katere previdnostne ukrepe izvajajo, odkar so spet odprli svoja vrata, ter česa vse se bojijo v letošnji okrnjeni poletni sezoni.

Vino Kupljen Jeruzalem – Svetinje

»Pretekli čas je bil precej težaven, saj prodaje vina skorajda ni bilo, gostov v Taverni tudi dolgo ne, fiksni stroški obdelovanja vinograda, dela v kleti, polnjenja letnika 2019 pa ostajajo enaki kot prejšnja leta. Zaposlene smo za dva meseca poslali na čakanje, odpuščali nismo, kuharji so razvijali nove recepte, lotili pa smo se tudi nujnega investicijskega vzdrževanja,« pravi Samo Kupljen, Vino Kupljen Jeruzalem – Svetinje, kjer nudijo prenočišča, vinske degustacije v vinoteki in okusne domače jedi v Taverni, svoji restavraciji. »Razmere so nas poslovno precej prizadele, saj doma večino vina prodamo v restavracijah, gostilnah in hotelih, ki so bili v glavnem dva meseca in pol zaprti,« nadaljuje in doda, da so si sicer tako kot že prej pomagali z dostavo, aktivneje sodelovali s svojim ekskluzivnim distributerjem vina – Vina Koželj, Hiša dobrih vin in okrepili predstavitve na družabnih omrežjih. Pravi, da so, tako kot ostali vinarji Združenja družinskih vinogradnikov, zaprosili tudi za podporo vinskemu sektorju s strani Agencije za kmetijske trge.

Taverno Kupljen v Svetinjah v Prlekiji so zaradi velike terase lahko odprli že 4. maja, sobe pa teden dni pozneje. »Izvajamo vse previdnostne ukrepe NIJZ,« pove, »občasno pa imamo težave z nespoštovanjem le-teh s strani gostov. A domači gosti iz bližnjih krajev se v Taverno vendarle počasi vračajo,« zagotavlja. »Obisk po karanteni je še vedno precej manjši, posebno med tednom in ob slabšem vremenu, ko se močno čuti izpad tujih gostov. Teh zaradi zaprtja meja ni, tako večino predstavljajo domači redni gostje. A zaradi naše dobre ponudbe na Bookingu in Tripadvisorju je bilo doslej kar 75 odstotkov gostov naše Taverne iz tujine. Močno smo odvisni od tujih gostov oz. odprtih meja. Seveda pa močno upamo, da nas bodo vedno bolj prepoznali tudi domači gosti, saj je Prlekija oz. destinacija Jeruzalem kot zelena speča Trnuljčica, ki se jo počasi odkriva,« nas povabi v njihovo regijo. »Pri nas se lahko ‘zaposlite’ s številnimi aktivnostmi – od obiskov vinskih kleti jeruzalemskega vinorodnega okoliša, pohoda po slovenski Jakobovi poti – slovenskem Caminu, do obiska Ormoškega gradu in naravnega rezervata Ormoške lagune, lahko se kopate v številnih naravnih termah, degustirate jeruzalemsko bučno olje, kolesarite z električnimi kolesi med vinogradi, v bližini pa je tudi zadnji delujoči mlin na Muri … Več informacij lahko najdete na novi spletni strani Destinacije Jeruzalem: https://www.jeruzalem-slovenija.si/

V Jeruzalemu izvajamo vse previdnostne ukrepe NIJZ, pravi Samo Kupljen.

Za konec pove, da se sicer bojijo morebitnega drugega vala pandemije, a ostajajo optimistični, z veseljem pričakujejo večji obisk domačih gostov, upajo pa tudi, da se bodo meje odprle in jih bodo lahko spet obiskovali tudi tuji gostje.

Kmetija Ježek

Turistična kmetija Ježek na obrobju Ljubljane nudi prenočišča, domačo ekološko hrano, predvsem pa organizirajo dogodke za večje skupine ljudi. Ob krizi se srečujejo predvsem z negotovostjo, ker so bili v času epidemije popolnoma zaprti, pa seveda tudi z izpadom dohodka. »Večina stvari ni bila odvisna od nas, pravila so bila v rokah države,« poudarjata zakonca Zaviršek, ki vodita kmetijo. O spremembi dejavnosti sicer ne razmišljata, saj to ni nekaj, kar bi lahko spremenili čez noč, si pa vsaj delno, skupaj z drugimi okoliškimi kmetijami, pomagata s prodajo zabojčkov z domačo zelenjavo, jajci in sirom. »Trenutno je najpomembnejše, da nas podprejo domači gostje. Naša ponudba namreč kar 50-odsototno sloni na obisku tujih gostov, njihov prihod pa je seveda vezan na odprtje meja. Enak začarani krog se pojavi pri kmetijski dejavnosti, za katero je potrebna določena investicija, ki je trenutno nimamo zaradi upada turističnega dela,« pravita. »Kako se bodo stvari odvijale naprej, ne vemo. V zadnjem majskem tednu smo sicer ponovno zagnali dogodke in prenočitve, upamo pa, da nas bodo ljudje tudi v prihodnosti obiskovali, tako kot so nas do zdaj,« povesta.

Na turistični kmetiji Ježek se srečujejo z negotovostjo, ker so bili v času epidemije zaprti.

Kmetija Medljan – slovenska Istra

Kmetija Medljan vabi s prenočišči, domačimi istrskimi jedmi in možnostjo jahanja njihovih konj. »Kriza zaradi karantene je našo dopolnilno turistično dejavnost popolnoma ustavila,« pove Marina Ogrin, in doda, da dela na kmetiji sicer nikoli ne zmanjka, zato so čas s pridom izkoristili za prenovo in intenzivnejše delo na vrtu, v sadovnjaku, oljčniku. »A najbolj obiskan je naš gostinski del prav pomladi in jeseni, ko lokalni in ostali gostje pri nas radi obedujejo. V poletnih mesecih pa je naša glavna dejavnost oddajanje apartmajev ter sob pretežno tujim gostom, ki seveda iščejo morje, a si želi biti nastanjeni daleč od mestnega hrupa v sproščenem ambientu,« pojasni, po kateri plati jih bo izpad obiska najbolj prizadel.

Na kmetiji Medljan so čas med korono izkoristili za prenovo in delo na vrtu.

»Strežbo jedi in pijače smo zato pričeli takoj po sprostitvi ukrepov in prva dva vikenda po prvomajskih praznikih je bilo pri nas ponovno živahno kot že dolgo ne. Občutiti je bilo mogoče veselje ljudi, da lahko spet osebno pokramljajo in se sprostijo,« pravi in doda, da so nastanitveni del odprli v tretjem majskem tednu, pri tem pa upoštevali priporočila NIJZ. »Ker smo majhni in imamo veliko zunanjega prostora, gosti pa imajo ločene vhode v bivalne enote, pri tem ne vidimo posebnih težav. Prav tako so nastanitvene enote opremljene z materiali, primernimi za temeljito čiščenje oz. razkuževanje.«

Sobe za goste so že pripravljene.

Kljub temu pa je prihajajoča poletna sezona zanje, tako kot še za marsikoga, velika uganka. »Gostje, ki so dopust pri nas rezervirali in ga bili prisiljeni preklicati, nam pišejo z velikim obžalovanjem ter obljubljajo, da nas bodo zagotovo obiskali drugo leto. Želja po novih doživetjih in oddihu je sedaj še močnejša, a previdnost in strah pred nepredvidljivimi situacijami seveda prevladujeta,« opisuje Marina Ogrin. »Izpada obiska tujih gostov pa z obiskom domačih zagotovo ne bomo mogli nadomestiti, saj je povprečna doba bivanja tujih turistov v poletnih mesecih 10 dni, domači pa se v domovini praviloma odločamo za več kratkih oddihov, saj veliko krajev obiščemo že z dnevnimi izleti. Kljub temu si veliko obetamo od lokalnih in stalnih gostov naše gostilne. S strani turističnih združenj in lokalnih ponudnikov se namreč krepi zavest, naj spodbujamo lokalno,« zaključi in doda, da so sicer zaprosili tudi za pomoč, namenjeno kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, pri čemer jim bodo delno povrnili izpad prihodkov.

Turistična kmetija Kabaj – Goriška brda

Na domačiji Kabaj uživajo, ki imajo radi vino, briško kulinariko, nudijo pa tudi možnost prenočitve. Pravijo, da so se kriznim razmeram prilagodili in spremembe vključili v svoj ritem, kar na kmetiji ni težko, saj dela nikakor ne zmanjka.

V Goriških Brdih že občutijo izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav.

»Dobra stran ukrepa ‘ostani doma’ je bilo preživljanje časa z družino. Skupaj smo obdelovali vinograde, urejali notranjost prostorov in okolico ter po dolgih letih posejali in zasadili vse vrste zelenjave in vrtnin, kar bomo s pridom uporabili v kuhinji, tudi za goste,« pravi Katja Kabaj Morel. »Odpuščali nismo, le kuharja smo dali na čakanje, a je zdaj že nazaj na delu. Seveda smo v skladu z zakonom tudi mi 12. marca zaprli tako namestitveni del kot restavracijo. Slednjo smo ponovno odprli 16. maja, sobe pa 22. maja, seveda še vedno upoštevajoč preventivne zdravstvene ukrepe, ob katerih pa goste tudi vnaprej opozorimo o zaščitni opremi in obnašanju, namestili smo opozorilne letake in dezinfekcijska sredstva,« pojasni in doda, da se jim seveda pozna stoodstotni upad v času karantene ter za celotno sezono odpovedane rezervacije tujcev. »To vsekakor vpliva na naše finančno stanje, saj vseh terminov ne bomo zapolnili samo z domačimi gosti. Ni nam povsem jasno, kako bo država pomagala v tej smeri, ker je v turizmu že nastala velika gospodarska škoda in bomo posledice čutili še najmanj do drugega leta, če se ne bo kaj ponovilo. Občutno se nam pozna tudi izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav,« pojasni. »Ob dejavnosti vinarstva imamo v glavnem tuja tržišča, torej smo vezani na izvoz. Posledično imamo precej obiska gostov iz ZDA, Kitajske, Koreje, Japonske, ki so ljubitelji našega vina in želijo obiskati in doživeti kraj, kjer se vino rodi. Upamo sicer na dobre domače goste, ki bodo to znali ceniti, ko se meje ponovno odprejo, pa, da bodo tujci znova obiskali naše kraje. Ne vem, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa ne bo obiska preteklih let,« zaključi.

 

Mateja Blažič Zemljič

Prejšen članekKozolci v odsevu časa
Naslednji članekSmo ljudje vedno hodili na dopust?

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here