V vsakdanji naglici mogoče komu le zaigra srce, ko sliši v jutranjih urah čudovito pesem klopotca in ko mimoidoče spomni, da so tu na tem majhnem koščku zemlje v Halozah doma pošteni, srčni in pridni ljudje, ki ljubijo naravo, pridelujemo vrhunska vina in ohranjajo tradicijo naših prednikov.
Klopotec je v svoji izvirnosti predvsem odganjal in hkrati tudi privabljal. Odganjal je ptice, privabljal pa je vse častilce vinske trte, grozdja in vina k vsakoletni novi trgatvi. Tako bi moralo biti tudi še danes.
Klopotec je mehanska naprava, narejena iz več vrst lesa, ki ga uporabljajo za strašenje, oziroma preganjanje škorcev iz vinogradov, ko zori grozdje. Postavljanje klopotcev je še posebej razširjeno v Halozah. Običajno klopotce postavljajo na veliki šmaren (15. avgusta), ko začenjajo grozdne jagode dobivati barvo. Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča. Postavitev klopotca je vesel družabni dogodek tako za gospodarja vinogradnika kot tudi za društva.
S postavitvijo klopotca v Halozah približajo slovensko kulturno dediščino tudi turistom, ki Podlehnik še posebej v poletnem in zgodnjem jesenskem času obiščejo iz najrazličnejših koncev sveta. Tukaj spoznavajo bogato kulturno dediščino s področja vinogradništva in se tako pogosto tudi prvič srečajo s klopotcem.
V Podlehniku klopotce postavljajo ob sv. Lovrencu, ki goduje 10. avgusta.
Zbrali so se, kljub svetovni epidemiji koronavirusa, ki je ustavila svet za nekaj mesecev. Upoštevali so vsa priporočena navodila pristojnih organov in NIJZ. Zbrali pa so se v ožjem krogu članov društva, nastopajočih in gostov. Že 15. leto zapored so člani turističnega društva Podlehnik postavili klopotec v soboto, 8. 8. 2020, popoldan na Gorci. Klopotec, ki so ga postavili člani TD je pravi lepotec in zelo velik. Narejen je iz sedmih vrst lesa. Projekt postavljanja klopotca že dolga leta vodi član Stanko Prevolšek in je klopotec sestavil s pomočniki Janijem, Janezom ter predsednikom. Blagoslov je opravil domači duhovnik p. Benjamin Mlakar. Zagnali so ga predsednik in pomočniki.
Zgodovina klopotca
Prva pisna omemba klopotca je v pesmi štajerskega duhovnika in narodnega buditelja Leopolda Volkmerja z naslovom Klaguvanje enega vencerla iz leta 1797. Po vinogradih ga slovesno postavljajo od jakobovega (25. julij) do jernejevega (24. avgust), največ prireditev, povezanih s postavitvijo klopotca, pa je okoli Marijinega praznika – velikega šmarna (15. avgust).
Klopotec snamejo z droga po trgatvi, najkasneje do martinovega (11. novembra), in ga shranijo za naslednje leto. Tako veleva tradicija postavitve klopotcev in tak dekret je dala cesarica Marija Terezija.
Zdenka Golub
