Kako je nastajala televizijska oddaja o akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna? Pokukajte v zakulisje dvotedenskega vandranja s kamero po Sloveniji, med katerim smo obiskali več kot 30 krajev.
Izvrstna Wolfova kava
Najprej smo se zapeljali na Koroško, saj je najdlje. Pozdravila nas je, obsijana s soncem. Pot do prve postaje – Slovenj Gradca – se vleče celo večnost. Koliko časa se že govori o tretji razvojni osi ter hitri cesti do teh krajev? Ne leta, ampak desetletja! Ko prispemo v Slovenj Gradec, mesto hitro vzamem za svoje. Opazim podobe znanega skladatelja Huga Wolfa, ki obiskovalce mesta spremljajo na vsakem koraku. Za slovo od prve postaje nam ob izvrstni wolfovi kavi o lepotah Koroške zapoje simpatična domačinka Dunja. Sledi kratek postanek na Kopah, zimskem in vse bolj tudi poletnem rekreativnem biseru, ki je bil pred desetletjem na robu propada, danes pa je pravi (k)raj za ljubitelje športa, rekreacije in zabave.
Središče vsega, daleč od vsega
Do Črne na Koroškem, ki je ena od zmagovalk letošnjega projekta, nas pripelje dolga, ovinkasta ter časovno zamudna pot. Skozi središče naselja naju s snemalcem popelje kar županja, ki jo domačini ustavljajo, pozdravljajo in hvalijo na vsakem koraku. Plečnikov spomenik, mogočna cerkev Svetega Ožbolta, zavetnika kraja z nekaj več kot 2000 prebivalci, etnološki ter rudarski muzej ter muzej olimpijcev – iz Črne ne prihaja le Tina Maze, pač pa še šest drugih velikih imen slovenskega športa. »Za Črno se zdi, da je daleč od vsega, a je vedno v središču vsega,« pravi županja.
Na Gorenjsko, kjer gore so
Naslednji dan je čas za kraje, ki so mi geografsko precej bližje. Iz Kranja, prestolnice Gorenjske, jo mahnemo v Cerklje na Gorenjskem ter v bližnji Adergas. Mirni, spokojni in lično urejeni kraji. Ko nas župan Cerkelj spomni na v meglo oviti Krvavec ter okoliške, zlasti za ljubitelje pohodništva zelo privlačne kraje, mi zaigra srce. V Cerkljah se zdi, da imajo prebivalci vso potrebno infrastrukturo tako rekoč na dosegu roke, sredi prelepe narave, v bližini največjega slovenskega letališča. Nič čudnega, da gre za kraj, ki je na lestvici krajev, kjer se najbolje živi, že večkrat pristal prav na vrhu.
Ujeti sončni vzhod na Slivniškem jezeru
Naslednji dan se s snemalcem od doma odpraviva že pred šesto uro zjutraj. Cilj je s kamero ujeti menda fantastičen sončni vzhod na Slivniškem jezeru, ki leži v eni od nagrajenih občin – v Šentjurju pri Celju. Žal zaradi slabega vremena od sončnega vzhoda ni bilo nič, a tudi meglice nad prebujajočim se krajem in jezersko gladino niso bile nič manj prikupne. Prijazna gospa Breda nas popelje skozi središče lepo urejenega trškega jedra Šentjurja, kjer nam nadarjeni pianist zaigra v hiši legendarne šentjurske rodbine skladateljev, zdravnikov in domoljubov Ipavec. Ponudijo nam tudi dobrote, s katerimi goste od blizu in daleč pogostijo v teh krajih, med njimi pa prevladujejo jedi iz buč in grozdja.
Vrelci zdravja in piva
A časa za uživanje ni, saj naju že nestrpno pričakujejo v Laškem, kraju termalne vode, piva in cvetja. Veste, kaj imata skupnega Laško in William Sheakspeare? Poznate legendo o farovški deklici, ki na gradu čuva zlati zaklad? Ste že poskusili odlično kuhinjo na laškem gradu, ki je niso spregledali niti pri slovitem Michelinu?
Ustavili smo se tudi v Celju, zelo živahnem knežjem mestu z bogato zgodovino, ki sta ga zaznamovali predvsem dve obdobji, antika ter srednji vek, z dobro znanimi Celjskimi grofi na čelu. Obisk Starega gradu je seveda nujen. Romantičen, zapeljiv, mogočen, kar malce strašljiv se mi je zdel, sploh v trenutkih, ko je meč v rokah zavihtel eden od tamkajšnjih vitezov. »Pridite na znameniti Stari grad nad Celjem in doživite živo zgodovino, kot je bila nekoč,« se glasi njegovo povabilo, ki ga je vredno sprejeti.
Zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko?
Bogato zgodovino teh krajev je mogoče spoznati tudi v mladinskem centru Celje in tamkajšnjem hostlu, prav tako enem od nagrajencev projekta. Gre za mladinsko postojanko v pravem pomenu besede. V njem je 11 tematsko urejenih sob, ki so jih opremili lokalni umetniki in izžarevajo njihovo mladostno igrivost ter vas popeljejo v svet celjskih mitov in legend. Tista o Celjskih grofih je morda še najmanj zanimiva, preprosto zato, ker je najbolj poznana. V sobi Ljubezen boste izvedeli vse o ljubezni med Friderikom in Veroniko Deseniško, med Almo Karlin in Theo Schreiber Gamelin ter med Alfredom Noblom in Sofio Hess. Vam je morda znano, zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko? Odgovor najdete prav v Celju.
Ste že slišali za Selšček?
Obiskali smo tudi Notranjsko in Primorsko in se sprehodili po tematski poti Drvošec, ki je po mnenju komisije ta hip v Sloveniji najbolj zanimiva. V osrčju neokrnjene narave ter spokojne tišine največjega presihajočega jezera na svetu smo dan začeli s sprehodom, z opazovanjem ptic, vožnjo s starim vozom okoli jezera ter pokušino divjih jedi, pripravljenih iz sestavin, ki jih v teh koncih nudi narava. Oči smo si odpočili tudi v bližnji vasici Selšček, kjer živijo prijazni domačini, v njej pa se je rodil znani impresionistični slikar Maksim Gaspari. Ste že slišali zanjo? Priznam, da sama nisem.
Od tam nas je pot vodila proti enemu izmed turistično najbolj obljudenih krajev v Sloveniji – do Izole. »Izola niso samo morje, plaža in sonce,« nas poučijo v tamkajšnjem TIC-u, »sprehodite se raje skozi mestno središče, spoznajte kulturno in zgodovinsko dediščino mesta ter izolsko zaledje; turistov nam namreč poleti ne manjka, a želimo si, da bi nas obiskali tudi v drugih obdobjih leta.« Na poti nazaj proti Ljubljani obiščeva še zmagovalni Petrolov bencinski servis v Kopru, kjer si privoščimo najboljšo kavo daleč naokoli.
Degustacija vina
Na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, je tako rekoč na vsaki stavbi mogoče videti kak zgodovinsko pomemben detajl. Obvezen je obisk gradu, ki ponuja čudovit razgled daleč naokoli, ter seveda ene od dveh mestih vinskih kleti. Ob podatku, koliko litrov vina letno pridelajo v njej, se človeku rahlo zavrti – in to še preden dobi v roke prvi kozarec opojne pijače.
V Rogaški Slatini nam jo je prvič resno zagodlo vreme. Dež, dež in še enkrat dež. Še dobro, da so termalni vrelci pod streho. V Radljah ob Dravi nas pozdravijo bujni cvetlični aranžmaji, zanimive ulične svetilke ter lično urejene soseske, kjer prebivalci očitno kar tekmujejo v tem, katera hiša bo imela bolj urejeno okolico.
Kjer mlin melje samo črno moko
Med zmagovalci je tudi Črnomelj, belokranjski biser volne, lana in konoplje. Lokalna vodička nam zaupa, od kod kraju ime. Legenda pravi, da je lokalnega mlinarja obiskala vila z Gorjancev, preoblečena v staro ženico, ter ga prosila za belo moko za bolnega sina. A skopuški mlinar ji je nasul črno, zato je odtlej njegov mlin mlel samo črno moko.
V Podčetrtku, znanem zdraviliškem letovišču, se odpre zelena oaza Kozjanskega parka, znana po najboljši wellness ponudbi daleč naokoli. Izstopa tudi tamkajšnji glamping, ki je zaradi bližine vodnega parka Aqualuna daleč najbolj priljubljen med družinami.
Bohinjsko sezono rešili domači gostje
Gorenjski biser Bohinj je dobitnik nagrad v kar petih kategorijah. Župan nam zaupa, da so letošnjo sezono rešili domači gostje oziroma turistični boni. Sledi kratek postanek v Kamniku, mestu trgov in gradov ter prijaznih ljudi, nato pa se odpeljemo v Velenje, ki je že zdavnaj postalo več kot rudarsko mesto. Daleč največja atrakcija je velenjska plaža, ki ne privlači le domačinov, pač pa tudi čedalje številčnejše turiste. Odkar so jo pred sedmimi leti uredili, se je število prenočitev v mestu podvojilo. V Velenju nastaja tudi ena večjih investicij v zadnjem času – sodobni prireditveni prostor za 30 tisoč ljudi, ki je eden največjih v tem delu Evrope.
Adrenalin, orlovsko gnezdo in mesto dveh držav
Za zadnji dan si prihraniva adrenalinski Bovec, kjer so domačini zelo zadovoljni s sezono, ki so se je spomladi tako zelo bali. Ste vedeli, da je pogorje Kanina večje od Kamniško-Savinjskih Alp? Ste že poskusili izjemen poligon za različne vodne športe od kajaka, raftinga do kanjoninga na smaragdni lepotici Soči? Obiščeva še Šmartno v Goriških brdih, nekakšno orlovsko gnezdo, kot vasico opiše pesnik Alojz Gradnik. Vandranje zaključimo v Novi Gorici, mestu dveh držav, kjer mlada in slovenska Nova Gorica živi povsem zlita in povezana z mnogo starejšo italijansko Gorico. Edinstven primer ne le pri nas, pač pa v svetovnem merilu.
Jerca Zajc – Šuštaršič
Fotografije: Osebni arhiv
